Franja

pascal, e, aux [paskal, sko] adjectif velikonočni

cierge masculin, agneau masculin pascal velikonočna sveča, jagnje

paschal [pá:skəl] pridevnik
velikonočen

paschal lamb velikonočno jagnje

pascual velikonočen

cirio, cordero pascual velikonočna sveča, jagnje

pohléven meek, humble, submissive

pohléven kot jagnje as meek as a lamb

prenášati transportar; transmitir

prenašati bolezen comunicar una enfermedad (na koga a alg)
prenašati koncert (po radiu) transmitir un concierto; (trpeti) sufrir; soportar; tolerar
ne morem ga prenašati fam no puedo tragarle
kot jagnje potrpežljivo prenašati soportar con paciencia de Job

purpurō -āre -āvī -ātum (purpura)

I. trans.

1. da(ja)ti čemu škrlatno (bagreno) barvo, škrlatíti, bagriti: virides undas Furius ap. Gell. narediti, da se škrlatno spreminjajo = da se temnorjavo prelivajo, da dobivajo škrlatno (temnorjavo) barvo, terra purpurata est Aug. se je škrlatno pordečila (od krvi mučenikov), purpurati nimium ocelli M.

2. metaf. prijazno (o)krasiti: omnia rosis Ap. —

II. intr. škrlatno (bagreno) blesteti: tum quae pallet humi, quae frondens purpurat auro ponatur viola Col. poet.; pogosto pt. pr. purpurāns -antis škrlaten, bagren, škrlatnordeč (bagrenordeč), púrpuren: violae Arn., maculae Vop., corporis cruor Prud., agnus de caede purpurans Prud. krvavordeče jagnje.

ráženj (-žnja) m spiedo; girarrosto; gratella, griglia, grill:
peči jagnje na ražnju arrostire l'agnello allo spiedo
raženj za pečenje mesa bistecchiera

recental sesajoč

recental m sesajoče jagnje

rēnō² (rhēnō) -ōnis, m (iz *u̯rēnō; germ. ali kelt. beseda, morda sor. z gr. *ῥήν, ἀρήν ovca, jagnje, ῥῆνις ovčina) (volčji) kožuh, kosmata volčina (z navzven obrnjeno dlako): Varr., Isid. (sc. Germani) pellibus aut parvis renonum tegumentis utuntur C., Germani intectum renonibus corpus tegunt S. fr., vestes de pellibus renones dicuntur Serv.,

simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
lit. simbolna drama dramma simbolista
etn. simbolno število numero simbolico
simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
rel. simbolno jagnje agnello tipico

skópljen (-a -o) adj. castrato; evirato:
skopljen kozliček, skopljeno jagnje, skopljen žrebec castrino

svèdba ž
1. posvetitev
2. vazmena svedba velikonočno jagnje

tipico agg.

1. tipičen, značilen, izrazit

2. tipski, vrsten

3. simbolen:
Agnello tipico simbolno jagnje

4.
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona) ○

vazmènī -ā -ō dial. velikonočni: vazmeni ponedeljak; -a svedba velikonočno jagnje

velikonôčen pascal, de Pâques

velikonočna nedelja dimanche moški spol de Pâques
velikonočni pirh œuf moški spol de Pâques
velikonočne počitnice vacances ženski spol množine de Pâques
velikonočni teden semaine sainte
velikonočno jagnje agneau pascal

velikonôčen (-čna -o) adj. rel. di Pasqua, pasquale:
velikonočna nedelja domenica di Pasqua
velikonočni obredi riti pasquali
velikonočna sveča (v cerkvi) cero pasquale; lumen Christi
bibl. velikonočno jagnje agnello pasquale

velikonočn|i [ô] (-a, -o) österlich; Oster- (čas die Osterzeit, ponedeljek der Ostermontag, praznični promet der Osterverkehr, teden die Osterwoche, zajček der Osterhase, jagnje das Osterlamm)

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

žŕtev sacrifice moški spol , (biblija in figurativno) holocauste moški spol ; (oseba, žival) victime ženski spol

nedolžna žrtev(jagnje) agneau moški spol offert en sacrifice, figurativno agneau divin, victime (innocente)
smrtna žrtev mort moški spol, perte ženski spol de vie(s) humaine(s)
žgalna žrtev holocauste moški spol
biti žrtev česa être la victime (ali la proie) de quelque chose
bil je žrtev nesreče il a été victime d'un accident
to je velika žrtev za vas c'est un grand sacrifice pour vous

žŕtven du sacrifice

žrtveni dar offrande ženski spol
žrtveni oltar autel moški spol du sacrifice
žrtvena gostija repas moški spol du sacrifice
žtrveno jagnje (glej nedolžna žrtev)