mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)
1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.
2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.
Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.
Zadetki iskanja
- melona samostalnik
1. (plod) ▸ sárgadinnyezrela melona ▸ érett sárgadinnyeZrela melona mora imeti čvrsto lupino in mehak pecelj, ki hitro odpade. ▸ Az érett sárgadinnyének feszes a héja, és puha, könnyen leváló szára van.narezana melona ▸ felvágott sárgadinnye, felszeletelt sárgadinnyejesti melono ▸ sárgadinnyét eszikrezina melone ▸ sárgadinnyeszeletkos melone ▸ sárgadinnyeszeletkošček melone ▸ sárgadinnyedarabpršut z melono ▸ sárgadinnye szárított sonkávalsočna melona ▸ lédús sárgadinnyesladka melona ▸ édes sárgadinnyePovezane iztočnice: medena melona
2. Cucumis melo (rastlina) ▸ sárgadinnyesorta melone ▸ sárgadinnyefajtaLetos smo lubenice in melone na prosto sadili nekoliko kasneje. ▸ Idén a görög- és a sárgadinnyét valamivel később ültettük ki a szabadba.
Povezane iztočnice: medena melona
3. ponavadi v množini, neformalno, lahko izraža negativen odnos (ženske prsi) ▸ dinnye, bögy, didkóvelike melone ▸ nagy dinnyékMedtem ko se sama nedolžno igra z naramnicami svojega črnega modrčka, oči kar same zdrsnejo južno in se ustavijo na njenih ogromnih melonah. ▸ Miközben a nő ártatlanul játszadozik fekete melltartójának vállpántjával, a tekintete lefelé vándorol, és megállapodik hatalmas dinnyéin. - Memphis -idis, acc. -phin in -phim, voc. -phĭ, abl. -phī, f (Μέμφις) Mémfis (Mémfida) (zdaj Menf) staro mesto v srednjem Egiptu, 20 km južno od Kaira, sloveče po piramidah in po Apisovem kultu: L., O., H., T., Mart., Plin., Mel., Cu., Lucan., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., Macr., Amm., M.; adj. Memphītēs -ae, m (Μεμφίτης) mémfiški (mémfidski): bos (= Apis) Tib., nomos Plin. Memphītis -idis, f mémfiška (mémfidska), pesn. = egiptovska: Sil., vacca (= Io) O., cymba Lucan., tellus Mart., terra Iuv. Memphīticus 3 (Μεμφιτικός) mémfiški (mémfidski), pesn. = egíptovski, egipčánski: sacra, templa O., ensis Lucan., arcana Ap., templa, navita, fututor, tellus Mart., Pharos Aus., regina, mensis M., vates Hier.
- Mesēnē -ēs, f (Μεσήνη) Meséna = „dežela v sredi“, ime večjega dela Babilonije, ki jo je kraljevi kanal južno ob medijskem zidu spremenil v otok: Plin., Amm.
- midi [midi] masculin poldan; jug; južne dežele
le Midi južna Francija; južna Evropa
le Midi de l'Angleterre južna Anglija
à midi (précis) (točno) opoldne
au midi na jugu, južno (de od)
ce midi danes opoldne
en plein midi pri belem poldnevu
vers midi, sur le midi proti poldnevu
vers le midi proti jugu, v južni smeri
midi de la vie srednja življenjska doba polne zrelosti
appartement masculin exposé au midi proti jugu obrnjeno stanovanje
édition féminin de midi opoldanska izdaja dnevnika
fruits masculin pluriel du midi južno sadje
midi est sonné poldan je odzvonilo
il est midi (sonné) (populaire) nič se ne da več napraviti! konec s tem! tega ne verjamem!
chercher midi à quatorze heures (figuré) iskati, videti težave, kjer jih ni
il est du Midi on je iz južne Francije
prendre un cachet matin, midi et soir (médecine) vzeti prašek zjutraj, opoldne in zvečer - Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.
1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.
2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell. - morj|e [ó] srednji spol (-a …) geografija das Meer; pomorstvo die See
geografija Baltiško morje die Ostsee
Beringovo morje Beringmeer
Črno morje Schwarzes Meer
Egejsko morje Ägäisches Meer, die Ägäis
Jadransko morje Adriatisches Meer, die Adria
Južno morje die Südsee
Karibsko morje Karibisches Meer
Kaspijsko morje Kaspisches Meer
ledeno morje Eismeer
Ligursko morje Ligurisches Meer
Marmorno morje Marmarameer
Mrtvo morje Totes Meer
Sargaško morje die Sargassosee
Severno ledeno morje Polarmeer
Rdeče morje Rotes Meer
Severno morje die Nordsee
Sredozemsko morje Mittelmeer
Tirensko morje Tyrrhenisches Meer
geografija vrste: globoko morje Tiefsee
obalno morje Küstenmeer
obcelinsko morje Schelfmeer
odprto morje Hochsee, pomorstvo hohe See, offene See
plitvo morje (šelf) Flachsee
robno morje Randmeer
sredozemsko morje Binnenmeer
stransko morje Nebenmeer
bibavični pas morja das Wattenmeer
pomorstvo mirno morje die Meeresstille
pomorstvo razburkano morje [rauhe] raue See
pomorstvo vzvalovljeno morje rollende See
figurativno Meer, ein Meer von (krvi ein Meer von Blut, luči Lichtmeer, Lichtermeer, ein Meer von Licht, megle Nebelmeer, peska Sandmeer, plamenov Flammenmeer, peska Sandmeer, skalno Blockmeer, Felsenmeer)
… morja Meeres-
(biologija die Meeresbiologie, ekologija die Meeresökologie, geologija die Meeresgeologie, globina die Meerestiefe, boginja Meeresgöttin, karta die Meereskarte, bog der Meeresgott, površina die Meeresoberfläche, svetlikanje das Meerleuchten, Meeresleuchten)
na morju auf dem Meer, (na obali) am Meer
na odprtem morju auf hoher See
vojska cilj na morju das Seeziel
meja na morju die Seegrenze
carinska meja na morju die Seezollgrenze
nesreča na morju der Seeunfall, die Seenot
pogled na morje der Meeresblick
na morje (proti morju) seewärts, meerwärts
prevlada na morju die Seeherrschaft
vojna na morju der Seekrieg
geografija nad morjem (nadmorske višine) über dem Meeresspiegel
pod morjem unter dem Meeresspiegel
po morju auf dem Meer, transportirati: auf dem Seeweg
po suhem in po morju über Land und Meer
potovanje po morju die Seereise, vožnja: die Seefahrt
v morje ins Meer
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
z morja vom Meer
veter z morja der Seewind - Myrtos -ī, f (Μύρτος) Mírtos, otoček ob južnem rtu Evboje. — Od tod adj. Myrtōus 3 (Μυρτῶος) mírtski, mírtoški: Myrtōum mare Mirtsko (Mirtoško) morje, del Egejskega morja (južno od omenjenega otočka, zdaj Mare di Mandria): H., Plin. Enako tudi Myrtōa aqua O. in Myrtōum pelagus Mel.
- Nabateī (Nabathaeī) -ōrum, m (Ναβαταῖοι, Ναβαϑαῖοι) Nabatéjci, sprva divje nomadsko, pozneje imovito trgovsko pleme v Petrski Arabiji: Auct. b. Alx., Plin., T., Amm. — Od tod
1. adj. Nabataeus (Nabathaeus) 3 (Ναβαταῖος, Ναβαϑαῖος) nabatêjski: Sid. (ki meri Nabātaeus), saltus Iuv.; pesn. = arábski, vzhoden, vzhodnjaški, jutrov(ski): regna O., ille (sc. eurus) … torsit in occiduum Nabataeis flatibus orbem Lucan.; subst. Nabataea -ae, f (Ναβαταία) Nabatéja, pokrajina (nabatejska) v Petrski Arabiji; njeno glavno mesto je bilo Petra, južno od Mrtvega morja: Plin.
2. subst. Nabatēs -ae, m Nabatéjec, preb. nabatejske pokrajine: Sen. tr. - nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo - nemšk|i [é] (-a, -o) deutsch (južno süddeutsch, severno norddeutsch, švicarsko schweizerdeutsch)
vseskozi nemški urdeutsch, ironično teutonisch
po jeziku: deutschsprachig; po poreklu: deutschstämmig
nemška marka die Deutsche Mark, Deutschmark
nemška ozemlja vzhodno od Odre in Nise zgodovina die deutschen Ostgebiete množina
nemška šolska naloga die Deutscharbeit - Nīcēphorion in Nicēphorium -iī, n (Νικηφόριον) Nikefórij (Nikefórion)
1. gaj z Venerinim svetiščem pri Pergamu: L. (z obl. Nicephorium).
2. mesto ob Evfratu v Mezopotamiji južno od Edese: Plin. (z obema obl.), T. (z obl. Nicephorium). - Nūbae -ārum, m (Νοῦβαι) Núbi (Núbe), pleme, ki je živelo južno od Egipta: Plin., Sil. Sg. Nūba -ae, m Núbec, Núba: Cl.
- océano, oceano moški spol ocean, (svetovno) morje
océano Glacial ’Artico, Antártico Severno, Južno ledeno morje
océano Atlántico Atlantski ocean
océano Austral Južno morje
océano Boreal Severno morje
océano Pacífico Tihi ocean - Oenūs2 -ūntis, acc. -unta, m (Οἰνοῦς) Ojnúnt, Evrotov pritok v Lakoniji južno od Sparte (zdaj Kelefina): L.
- okn|o1 [ô] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Fenster (ateljejsko Atelierfenster, deteljičasto Kleeblattfenster, drsno Schiebefenster, dvodelno Zwillingsfenster, dvojno Doppelfenster, enojno Einfachfenster, gotsko Spitzbogenfenster, izložbeno Schaufenster, južno Südfenster, kasetno Kastenfenster, kletno Kellerfenster, kolesasto Radfenster, krožno Rundfenster, kuhinjsko Küchenfenster, na hodniku Gangfenster, segmentno Segmentfenster, s krogovičjem Maßwerkfenster, suličasto Lanzettenfenster, spalnice Schlafzimmerfenster, tridelno Drillingsfenster, s trikotnim segmentom Giebelfenster, v strešini Dachfenster, Dachliegefenster, za lončnice Blumenfenster, zatrepno Giebelfenster, z mrežo Gitterfenster, z mrežo proti muham Fliegenfenster, nagibno Kippfenster, panoramsko Panoramafenster, podstrešno Bodenfenster, polkrožno Bogenfenster, pomolno Erkerfenster, okroglo cerkveno Radfenster, severno Nordfenster, slepo Blindfenster, Blendfenster, stopniščno Treppenfenster, stransko Seitenfenster, strešno Dachfenster, šilasto Lanzettfenster, vezano Verbundfenster, vogalno Eckfenster, vratno Türfenster, vrtljivo in nagibno Drehkippfenster)
rozetno okno die Fensterrose
malo okno (lina) das Bullauge
mansardno okno die Gaupe, Gaube, das Mansardfenster, Mansardenfenster, die Dachgaupe
z enim oknom/ dvema oknoma/tremi okni einfenstrig/zweifenstrig/ dreifenstrig …
okna v nizu das Fensterband
mesto pri oknu der Fensterplatz
podoben oknu fensterartig
brez oken fensterlos
(kopalnica brez oken das Innenbad)
čistilec oken der Fensterputzer
pravo pravica okna das Fensterrecht
okno gleda na cesto das Fenster liegt zur Straße
gledati, splezati: skozi okn aus dem Fenster, zum Fenster hinaus
vreči skozi okno aus dem Fenster stürzen, zgodovina fenstern
figurativno metati skozi okno denar: (das Geld) zum Fenster hinauswerfen, (Geld) auf die Straße werfen - Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.
- Ossa -ae, m in f (Ὄσσα) Ósa, visoka gora v Tesaliji, južno od doline Peneja: V., Mel., Plin. (z acc. Ossam), gr. acc. Ossan: O., Pr., Sen. tr. — Od tod adj. Ossaeus 3 (Ὀσσαῖος) óški, z Óse: ursa O., rupes Lucan., Ossaei bimembres Stat. = na Osi domujoči Kentavri.
- palmetto [pælmétou] samostalnik
botanika pritlikava palma, pahljačasta palma
ameriško Palmetto State vzdevek za Južno Karolino - Panamska ožina stalna zveza
(ožina med Severno in Južno Ameriko) ▸ Panama-szoros