Franja

favēlla f dar govora; govor; jezik:
perdere la favella izgubiti dar govora

frasario m (pl. -ri)

1. jezik; izrazje, žargon:
frasario politico, burocratico politični, birokratski jezik

2. besednjak, glosarij; zbirka izrekov:
frasario dantesco besednjak Dantejevega izrazja

góvor -a ž
1. govor: svoboda -a; olikan govor
uglađen govor; odvisni ali indirektni govor premi ali direktni govor
2. riječ, reč, razgovor: s ceste se sliši glasen govor
3. govor, besjeda (-sed-): predsednikov govor; nagrobni govor; imeti govor pred skupščino; poslovilni govor;
govor, besjeda na rastanku, oproštajni govor
4. jezik, govor: povzdigniti domači govor v knjižni jezik; pesniški, slovenski govor
5. govor kao dio, deo dijalekta: notranjski -i; -i Črne gore

govoríca ž
1. glasina, vijest, vest, glas: po mestu se je razširila govorica; prazne -e
2. govor, jezik: naučil se je tuje -e; ljudska govorica
narodni govor; domača, pesniška govorica
3. način govora: zoprna mi je njena sladka govorica
4. razgovor: govorica ni prav stekla
razgovor nekako ne može da se razvije

habla ženski spol jezik, govor(jenje), (na)govor, pogovor, pogajanje

dar habla a alg govoriti s kom
estar al habla con alg pogajati se s kom
estar sin habla onemeti, nem biti
ponerse al habla stopiti v zvezo, začeti pogajanje

idióm -uri n jezik, govor

idiōma m (pl. -mi)

1. jezik idiom, besedna zveza, fraza; jezik, govor; narečje

2. pesn. jezik, govorica

idioma moški spol jezik, idiom, način govorjenja

idioma extranjero tuj jezik
idioma oficial, idioma nacional državni jezik
academia de idiomas šola za jezike
enseñanza de idiomas pouk jezikov
profesor de idiomas učitelj jezikov

idiome [idjɔm] masculin narečje; jezik

langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami

language [lǽŋgwidž] samostalnik
jezik, govor, način izražanja, slog
sleng prostaške besede

language of Bowers govorica cvetlic, simboličen pomen različnih vrst cvetlic
tine language dovršen slog
bad language psovke, prostaške besede
strong language krepki izrazi
to use bad language to s.o. psovati, preklinjati koga
I won't have any language here ne dovoljujem nobenih psovk
to speak the same language govoriti isti jezik; figurativno enako misliti, razumeti se
ameriško language arts jezikovni pouk
language Sir! nobenih psovk, gospod!

langue [lɑ̃g] féminin jezik

langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik

Lappen, der, (-s, -) (Stofflappen) krpa; (Ohrlappen) mečica; Anatomie (Lungenlappen, Hirnlappen) reženj; bei Schuhen: jezik; bei Beilen: plavut; Lappen, pl , Fleischstück: bok; figurativ (Geldschein) bankovec, penez; jemandem durch die Lappen gehen izmuzniti se (komu)

Lasche, die, (-, -n) Technik zaplata, bei Metallteilen: vezica; spona; Medizin cevka; beim Schuh: jezik

latino

A) agg.

1. latinski:
lingua latina latinščina
popoli latini ekst. latinska ljudstva
quartiere latino latinska četrt (v Parizu)
America Latina Latinska Amerika
vela latina navt. trioglato latinsko jadro

2. relig. (rimsko)katoliški:
chiesa latina katoliška cerkev

B) m

1. (f -na) Latinec, Latinka

2. pren. jezik, govor: ekst. nerazumljiv jezik:
parlare latino govoriti nerazumljivo
intendere il latino razumeti (skriti smisel, namig)

C) m jezik latinski jezik, latinščina:
latino volgare vulgarna latinščina

lavette [lavɛt] féminin krpa ali ščetka za pomivanje (posode); populaire jezik; familier mevža

Lecker, der, (-s, -) Jagd jezik

lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj

lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane

lenguaje moški spol jezik, govor(ica)

lenguaje convenido dogovorjen jezik
lenguaje mímico mimika, izražanje s kretnjami
lenguaje literario knjižni jezik

límbă -i f

1. jezik

2. jezik
□ limbă literară knjižni/zborni jezik
□ limbă maternă materni jezik, materinščina

3. jeziček