Franja

comperiō -īre -perī -pertum (prim. perīculum, perītus) natančno spozna(va)ti, izvedeti, dognati: atqui certo comperi Ter., illi venturi erant: qui comperisti? Ci., si compertum est C. če se je dognalo; z obj. v acc.: ex quibus hominibus omnia comperi Ci., quod ex multis audivi et comperi Ci., rem gestam c. ab aliquo N.; nam. praep. sam abl.: nihil se testibus, nihil tabulis, nihil gravi aliquo argumento comperisse Ci.; v pass.: res a te ipso comperta Ci., ea sunt comperta per me Ci., quae postquam Metello (dat.) comperta sunt S. je prišlo na znanje; z odvisnim predik.: omnia falsa atque insidiose ficta comperta sunt Ci. vse se je izkazalo za napačno in …, a quo cum quaereret Pyrrhus, qualem Romam comperisset Eutr.; dopolnilo z de: de amore hoc c. Ter., nihil de hoc comperi, nihil suspicatus sum Ci., postquam de scelere filii comperit N. postquam de rebus Vagae actis comperit S.; z ACI: Ter., N., H., Q., ubi comperit Heraclium non adesse Ci., ex captivo comperit Correum milia sex peditum delegisse C., hanc gentem Clusium Romamque inde venisse comperio L.; z odvisnim vprašanjem: id pactione an casu ita evenerit, parum comperimus S., an ab ipso id genus exercitationis sit inventum, … parum comperi Q. Pogosto pt. pf. compertus 3 „izveden“

1. ki se je izvedel, dognan, (za)slišan: compertum narrare S., comperta narrare Cu., an oculis comperta haberet, quae diceret L. ali je videl na lastne oči; v absolutnem abl.: compertō ko se je (bilo) izvedelo: satis comperto Eordaeam petituros Romanos L., nondum comperto, quam regionem hostes petissent L., comperto Plautum et Sullam maxime timeri T.

2. izvesten, zanesljiv, (očitno) znan, očiten, gotov, neizpodbiten: levem auditionem pro re comperta habere C. prazno govorico imeti za gotovo resnico, non ego haec incertis iactata rumoribus affero, sed comperta et explorata L., exponam vobis … facinus manifesto compertum atque deprehensum Ci., comperta nuntiare T.; compertum est alicui aliquid S., Tib., Plin., Q., T. komu je kaj dobro znano; compertum habere (aliquid) L. kaj za gotovo imeti, desinant ultra opinari mihique, qui compertum habeo, credant C. ap. Suet., compertum ego habeo verba virtutem non addere; res indicat nihil ipsos habuisse comperti Ci. da niso vedeli nič gotovega; esse pro comperto Cu., pro comperto polliceri Suet. — Od tod adv. compertē iz dobrega (zanesljivega) vira: Gell., komp. compertius Gell.

3. z gen. criminis ali z inf. komur se je dokazal kak zločin, komur se je dokazalo, da je česa kriv, spoznan za krivega: iuvenis nullius probri compertus L., Vestales compertae stupri L., nullius flagitii compertus T., Olympiada velut stupri compertam repudio dimiserat Iust.; compertus publicam pecuniam avertisse T. — Redka, navidezno po glag. experior tvorjena soobl. comperior -īrī -pertus sum: Ter., Gell., Ap., Tert., Metellum … magnum et sapientem virum fuisse comperior S., hunc ego Lepidum … gravem et sapientem virum fuisse compe-rior T.

curtido strojarski; utrjen; ogorel

cuero curtido strojena koža
estar curtido en biti navajen na; biti izkušen (izveden) v
curtido m strojenje
negocio de curtidos trgovina z usnjem

diūturnus (diŭturnus O. ) 3 (diū2)

1. dolgotrajen, (časovno) dolg, mnogoleten: pax, silentium, res publica Ci., error Ci. blodnja po morju, bellum Ci., S., quies S., laetitia N., felicitas L., mala O., vita Cu., spatium Suet., consuetudo Icti., molestiae diuturniores Ci. ep., diuturnior impunitas C. za dalj časa, poenae diutissimae Aug.

2. (o osebah) dolgo obstajajoč: dum istis consiliis uteris, non potes esse diuturnus Ci. ne moreš dolgo obstajati = se ne moreš dolgo zanašati na to, da bo tvoja stvar gotovo obstala, rei Suet. dolgoletni = katerih pravde so se dolgo zavlačevale, quasi diuturnus dux Amm. dolgoleten = izkušen, izveden; occ. dolgovečen, dolgo živeč: quae nupsit, non diuturna fuit O. ni dolgo živela, qui diligitur, vellem diuturnior esset O. da bi dalje živel, sit nostris diuturnior O. naj ji bo življenje daljše kakor moje.

evrsko območje stalna zveza
(območje evra) ▸ euróövezet
Na Danskem je bil izveden referendum o evru, na katerem je 53,2 % volivcev zavrnilo vladni predlog o pridružitvi evrskemu območju. ▸ Dániában népszavazást tartottak az euróról, amelyen a szavazók 53,2%-a elutasította a kormány javaslatát az euróövezethez való csatlakozásról.
Sopomenke: evro območje, evroobmočje, evro cona, evrocona

gelangen^* priti, prihajati, prispeti (in do); in Berührung, Kontakt usw.: priti do; zu Ohren gelangen priti na ušesa; gelangen an naleteti na; zur Auffasung gelangen spoznati; zur Ausführung gelangen biti izveden; zum [Abschluß] Abschluss gelangen biti sklenjen

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

izpeljan (-a, -o)

1. abgeleitet, sekundär

2. (izveden) ausgeführt, durchgeführt

potkòvati pòtkujēm, pòtkūj, potkòvah pȍtkovā, pȍtkovao -āla, pȍtkovān -a podkovati: potkovati konja, cipele; dobro potkovan stručnjak u jeziku; on je potkovan u sve četiri ima vse, kar si moreš misliti; i vraga bi na ledu potkovao zelo je izveden i iznajdljiv; samo razmišlja kako bi svome susjedu potkovao opanke kako bi sosedu prizadel kaj hudega

práctica ženski spol praksa, vaja; uporaba; izkušnja; izvedba; navada; postopek, metoda, način

año de práctica preskusno leto, pripravniško leto
en la práctica v praksi
entrar en (la) práctica prakso nastopiti; biti izveden, izvesti se (načrt)
poner en práctica praktično uporabiti; izvesti
tener práctica imeti prakso, biti vešč ali spreten
la práctica hace maestros vaja naredi mojstra
prácticas pl praktične vaje; seminarske vaje
prácticas forenses odvetniška praksa
prácticas judiciales sodne obravnave
prácticas de tiro strelske vaje
estar en prácticas, cursar sus prácticas prakticirati, prakso izvrševati

style [stil] masculin slog, stil; figuré, familier način; botanique vrat (na cvetu); histoire antično pisalo

style d'un peintre, d'un sculpteur slog nekega slikarja, kiparja
style byzantin, roman, gothique bizantinski, romanski, gotski slog
le style Louis XIII stil Ludvika XIII.
style d'un sauteur, d'un joueur de tennis (sport) stil skakalca, igralca tenisa
de grand style velikega stila, izveden z velikimi sredstvi
style de vie stil, način življenja
meubles masculin pluriel de style stilno pohištvo
ce nageur a du style ta plavalec ima lep stil
changer de style (figuré) ubrati drug ton
imiter le style d'un auteur posnemati slog kakega pisatelja
(grammaire) style direct, indirect premi, zavisni govor

substantif [süpstɑ̃tif] masculin samostalnik

substantif verbal iz glagola izveden samostalnik
faire un substantif d'un adjectif napraviti samostalnik iz pridevnika

venu, e [vənü] adjectif, participe passéod venir; dospel

bien venu uspel, posrečen, dobro izveden; ki prav pride; dobrodošel
mal venu neuspel, ponesrečen, spodletel; nedobrodošel; masculin prišlec
le premier venu kdorsibodi, kdor koli, prvi prišlec
nouveau venu novodošlec; novodošel
tu es mal venu à protester ti res nisi poklican za protestiranje

verbal, e, aux [vɛrbal, bo] adjectif usten; glagolski

adjectif masculin verbal iz glagola izveden pridevnik
locution féminin verbale glagolska fraza (npr. avoir peur)
note féminin verbale (politique) diplomatsko sporočilo brez podpisa o manj pomembni zadevi

vešč [é] (-a, -e)

1. (izkušen) erfahren

2. (spreten) geschickt

3.
biti vešč česa (einer Sache) kundig sein, sich auskennen in, privzdignjeno: (einer Sache) mächtig sein
| ➞ → izveden

αἵμων, ονος, ὁ ep. vešč, vedoč, izveden.

γεωμετρικός 3 zemljemerski, geometričen; ἡ γεωμετρική geometrija; ὁ γεωμετρικός v geometriji izveden.

γεωργῐκός 3 1. poljedelski, ἀνήρ ratar, poljedelec. 2. v poljedelstvu izveden.

γυμναστικός 3 (γυμνάζω) ki spada k telovadbi, gimnastičen, izurjen, izveden v telovadbi; subst. ὁ telovadni učitelj, ἡ gimnastika, telovadba.

δαήμων, ονος 2 (δέδαε) vešč, izveden, izkušen, τινός, ἔν τινι v čem.

δαΐ-φρων, ονος, ὁ, ἡ ep. 1. (δαΐς, φρήν) hraber, bojevit. 2. (δαῆναι, φρήν) razumen, preudaren, vešč, izveden, spreten.