Franja

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

excēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. iziti, oditi, odhajati, oddaljiti se: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., metu excesserant L., mecum excedentem tenuit non Ilia tellus V. izseljujočega se, audita maior humana vox excedere deos, simul ingens motus excedentium T. Od kod? z abl.: excedere urbe Ci., V., domo C., L., finibus suis, Galliā, oppido C., possessione L. posestvo zapustiti, finibus, viā L., regione, terrā, patriā V., Crotone excessum est L., excedere caelo O. z neba priti; poseb. o bojujočih se: excedere pugnā C., V., proelio C. boj zapustiti; s praep.: quoquam ex isthoc loco Ter., excessurum se ex Italia dixit Ci., excedere ex civitate, ex via, ex finibus C., ex acie N., ex pugna C., S., ex proelio C., N., ex orbe C. izstopiti, e templo L. Kam?: ex his tenebris in lucem illam Ci., agro hostium in Boeotiam L., in altius terrae fastigium Cu., excedere in exsilium (tudi abs. excedere) Icti,; brahilogija: excedere ad deos Cu., Vell. svet zapustiti in priti med bogove; o stvareh: priusquam ulla navis litore excederet Iust. je odrinila od obale; pren. umakniti se iz česa, s česa, ločiti se (npr. od tega sveta), umreti, (iz)giniti, preminiti: excedere vitā, e (ex) vita Ci., Cu., de vita Fr. = e medio Ter., Val. Fl., T. idr.; tudi abs.: excessise Augustum fama tulit T.; pren.: cura ex corde excessit Ter., mentes ex corpore excedunt Ci., cum animus … ex corpore excesserit Ci., cupiditatum dominatus excessit Ci., corporeae excedunt pestes V. telesne strasti izginejo, excedere palmā V. odreči se nagradi zmage, res excessit e memoria L. je ušla iz spomina, se je pozabila (v tem pomenu tudi samo excedere: Sil.), excedere pristinā bellandi consuetudine Auct. b. Afr. opustiti, reverentia excessit animis Cu.

2.
a) prodreti navzven: si quis humor excesserit Cels.
b) izstopati, ven moleti, dvigati se: sic … partes omnes collocatae sunt, ut nulla … excederet extra Ci., inferiores dentes longius quam superiores excedunt Cels., quod excedit, abscindendum est Cels., rupes quattuor stadia in altitudinem excedit Cu., excedentia in nubes iuga Plin., ubi in nostra maria tractus excedit Mel.; pren. α) iti čez (mejo), stopiti čez, stopiti iz česa, kaj prestopiti, prekoračiti, preseči (presezati): excedere ex ephebis Kom. ali e pueris Ci. mladeniško, deško dobo prestopiti (prerasti), iam excessit mi aetas ex magisterio tuo Pl., quo ultra eius iram excessuram fuisse L., cum libertas non ultra vocem excessiset L. je ostala le pri besedi, le na jeziku, excedere ultra fidem veri, supra usitatam rationem Val. Max., tantum ea clades excessit T. je bil tako čezmeren, hortante senatu, ut numerum augeret, iure iurando obstrinxit se non excessurum T. da ga ne bo prekoračil. β) (v govoru, spisu) od glavne teme zastraniti (zastranjati): excedere paululum ad enarandum, quam (kako) … L., in fabellam Sen. ph., si longior fuero in hoc, in quod excessi Plin. iun.
c) do česa dospeti, povzpeti se do česa: ad summum imperii vestigium Val. Max., eo laudis excedere T. povzpeti se do tolike slave.
č) časovno kam spadati: insequentia excedunt in eum annum, qui … L., pugna ad Trebiam in annum Flaminii non potest excessise L.
d) v kaj iziti, preiti, prehajati, prevreči se: quae (res) studiis in magnum certamen excesserit L., ne in altercationem excederet res L., in hoc … lacessiti principis ira excessit, ut … Vell.

— II. trans. (le poklas.)

1.
a) kak kraj zapustiti, (od)iti iz … umakniti se iz … : excedere curiam, urbem L., patrios muros Lucan.
b) kaj prestopiti (prestopati), prekoračiti: radicem montis S. fr., terminos agelli Val. Max.; (o rekah) stopiti čez, udariti čez … : Tiberis alveum excessit Plin. iun.; (o vodovju) iti čez kaj, sezati čez (nad) kaj, prestopiti kaj: ubi (flumen) adpositae crepidinis fastigium excessit Cu., stagnum altitudine genua non excedens Plin.; (o gorah) moleti nad kaj, vzdigovati se nad kaj: nubes excedit Olympus Lucan.

2. pren.
a) kako dobo prestopiti, prerasti: septimum mensem Col., annos decem Col., annum sextum natu Cael.
b) kako mejo ali mero prekoračiti (prekoračevati), preseči (presegati): tempus finitum L., modum L., Cu., modii mensuram L. epit., summam octoginta milium L., excessere metum mea bona O. moja sreča ne pozna strahu, fidem (vero) Vell., fidem veritatis Val. Max., fabae magnitudinem Plin., staturam iustam Suet., aequavit praestantissimorum gloriam aut excessit Suet., excedere fastigium equestre T. viteški čin, viteško dostojanstvo, excessā unione Tert.; v pomenu prekašati: nemine tantum ceteros excedente Iust.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act.: excēssis = excēsseris Ter.

herausheben^* dvigniti iz; Farben usw.: povzdigniti; sich herausheben izstopiti

izpísati izpisováti to copy out

polno izpísati, izpisováti to write out (svoje ime one's name) in full; to write all over
izpísati, izpisováti se to have one's name removed from (ali struck off) a list or register; to take one's name off the books
izpísati, izpisováti se (izstopiti) iz organizacije to cease to be a member of an organization

izstopa|ti [ó] (-m) izstopiti ➞ → izstopiti (immer wieder); figurativno sich abheben (von), sich abzeichnen (von), (kontrastirati z) abstechen von/gegen, sich abheben (von); (štrleti) vorkragen, vorspringen; (biti odličen) hervorragen

koalicija samostalnik
1. (zveza političnih strank) ▸ koalícióMandat bo dobil tisti, ki bo relativni zmagovalec volitev in mu bo uspelo sestaviti novo koalicijo. ▸ A mandátumot az nyeri meg, aki megszerzi a relatív többséget, és sikerül neki új koalíciót alkotnia.
2. (vojaško zavezništvo držav) ▸ koalícióNajbolj ogrožene države so se združile v protiteroristično koalicijo, ki so se ji pridružile skoraj vse države na svetu. ▸ A leginkább veszélyeztetett országok összefogtak egy terrorizmusellenes koalícióban, amelyhez a világ szinte minden országa csatlakozott.Zavezniška koalicija je med zalivsko vojno pod poveljstvom Američanov bombardirala Bagdad 43 dni. ▸ Az Öböl-háború idején az amerikaiak vezette szövetséges koalíció 43 napon keresztül bombázta Bagdadot.
3. (o povezovanju zaradi skupnega cilja) ▸ koalícióCilj lokalne razvojne koalicije je pospeševanje malega gospodarstva. ▸ A helyi fejlesztési koalíció célja a kisvállalkozások támogatása.Zagrozi ji, da bo ustanovil koalicijo pridelovalcev proti izvoznikom, ki posestnike že od nekdaj izkoriščajo. ▸ Azzal fenyegetőzik, hogy a termelők koalíciót alapítanak az exportőrök ellen, akik mindig is kizsákmányolták őket.Do osnutka zakona o inšpekciji dela so kritični tudi v koaliciji društev in sindikatov, ki zastopa prekarne delavce. ▸ A bizonytalan foglalkoztatási helyzetű munkavállalókat képviselő szövetségek és szakszervezetek koalíciója szintén kritikusan viszonyul a munkaügyi felügyeletről szóló törvénytervezethez.

kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija

2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

odjáviti (policijsko) comunicar un cambio de residencia (a la policía)

odjaviti se (društvu) (izstopiti) darse de baja

pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod

pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

relief [rəljɛf] masculin relief, pridvig, nadvig; profil tal; pluriel odpadki, ostanki (jedi)

en relief dvignjen, (plastično) prikazan
reliefs pluriel d'un festin ostanki pojedine
reliefs pluriel d'une splendeur passée ostanki preteklega sijaja
carte féminin, cinéma masculin en relief reliefni zemljevid, reliefni kino
caractères masculin pluriel en relief du braille Braillove črke (za slepce)
avoir du relief izstopiti, biti v oči
donner du relief à quelque chose, mettre quelque chose en relief poudariti, osvetliti kaj
cette action a mis en relief ses qualités to dejanje je osvetlilo, lepo pokazalo njegove kvalitete

retirar nazaj potegniti, umakniti, oddaljiti, odstraniti (s šole); skriti, shraniti; pregnati; odreči, odbiti; malo podoben biti

retirar su asistencia odreči svojo udeležbo
retirar la confianza (a) komu zaupanje odtegniti
retirar los intereses (trg) dvigniti obresti
retirar una letra izplačati menico
retirar las mercancías sprejeti blago
retirar una orden, retirar un pedido preklicati naročilo
retirar la palabra besedo vzeti
retirar su promesa obljube ne držati
retirar de la circulación iz obtoka vzeti (denar)
retirarse umakniti se, domov iti; leči (v posteljo); na varno iti, zbežati; v pokoj iti; izstopiti iz tvrdke; odstopiti od (nameravanega podjetja)
retirarse del mundo umakniti se v samoto
retirarse a hurtadillas proč se splaziti
¡retírate! proč od tod! poberi se!

separar ločiti, razdružiti, razdvojiti; izločiti; razvezati (zakon); odrezati

separar a alg. de su empleo koga odstaviti s službenega mesta
separarse ločiti se
separarse de una casa (trg) izstopiti iz tvrdke
separarse del servicio (voj) zapustiti vojaško službo

separate² [sépəreit]

1. prehodni glagol
ločiti (from od)
oddeliti, razdeliti (into v)
razdružiti; odbrati, izolirati, centrifugirati (mleko); odpustiti iz vojaške službe
pravno (zakonsko) ločiti

separated from his wife ločen od (svoje) žene
to separate church and state ločiti cerkev in državo
to separate cream from milk posneti smetano z mleka

2. neprehodni glagol
ločiti se, oddeliti se, oddvojiti se, razdružiti se, odcepiti se; (zakonsko) se ločiti

before we separate preden se ločimo
to separate from a church izstopiti iz (neke) cerkve

sever [sévə]

1. prehodni glagol
ločiti, oddeliti, odvojiti; pretrgati, prekiniti; prerezati
pravno porazdeliti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
iti narazen, razstati se

to sever good from bad ločiti dobro od slabega
to sever a friendship razdreti prijateljstvo
to sever a rope prerezati vrv
to sever relations prekiniti odnose
to sever o.s. from the church izstopiti iz cerkve

sindikat samostalnik
1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezetProti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.Najbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.Povezane iztočnice: reprezentativni sindikat

2. (združenje podjetij) ▸ szindikátusIz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.Bančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti.

stop¹ [stɔp] samostalnik
ustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje
fotografija zaslonka
glasba sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register
figurativno register; luknja, poklopec (pri pihalih)
slovnica ločilo, interpunkcija
fonetika zapornik (soglasnik)
figurativno način govora

without a stop brez ustavljanja
full stop pika
to be at a stop biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)
to bring to a stop ustaviti
to come to a full (dead) stop popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)
to get out at the next stop izstopiti na prihodnjem postajališču
to make a stop ustaviti se
to leave out a stop izpustiti ločilo
to pull out all the stops to save s.o. z vsemi sredstvi poskušati koga rešiti
to put a stop to s.th. ustaviti kaj, napraviti konec čemu
to put a stop on s.th. zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kaj
he put on the pathetic stop udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen ton

terminus [tɛrminüs] masculin končna postaja

aller jusqu'au terminus peljati se, iti do končne postaje
terminus! tout le monde descend! zadnja postaja! vsi izstopiti!

tērra

A) f

1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela

5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti

7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela

8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta

10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina

11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

B) agg. invar.

1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

2. svetlorjav (barva)