Franja

Zadetki iskanja

  • posmehljív (-a -o) adj. derisorio, beffardo, canzonatorio, schernitore, ironico, sarcastico:
    posmehljive opazke osservazioni sarcastiche
    posmehljv izraz na obrazu espressione canzonatoria, beffarda del volto
    posmehljiva pripomba sarcasmo
    lit. posmehljivo posnemanje parodia
  • posréčen felicitous; (dobro izbran) well-chosen

    posréčen izraz a felicitous expression
    posréčen tip (figurativno) a comical fellow
    ti si pa posréčen! you are funny!, you are a one!
    posréčeno (zelo spretno) izraziti kaj to phrase something with felicity
  • poznavalsk|i (-a, -o) kennerhaft, kennerisch; Kenner- (izraz die Kennermiene, s poznavalskim pogledom mit Kennerauge)
  • predlóžen prépositif, prépositionnel

    predložno dopolnilo complément moški spol indirect
    predložni izraz locution ženski spol prépositive
  • predŕzen (-zna -o) adj.

    1. ardito, baldanzoso; temerario, audace, coraggioso, intrepido; osé:
    predrzne besede parole audaci
    predrzen kompliment complimento ardito
    narediti (koga) predrznega, postati predrzen imbaldanzire

    2. disinvolto, guappo, insolente, prepotente, spavaldo, strafottente, arrogante, impertinente, provocatorio; tracotante:
    predrzen izraz aria bulla, spavalda
    predrzno vedenje maniere guappe, comportamento arrogante
    bil je tako predrzen, da mi je telefoniral ha avuto la faccia tosta di telefonarmi
  • pretkán2 (-a -o) adj. scaltro, astuto, furbo:
    pretkan izraz v očeh sguardo malandrino
  • priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
    za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
    to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
    govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
    primeren izraz un termine appropriato, calzante
    primerno plačilo uno stipendio decente
    primerno vedenje comportamento decente, decoroso
    narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
    primeren za dresuro ammaestrabile
    primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
    navt., aer. primeren za plovbo navigabile
    agr. primeren za setev seminativo
    šport. primeren za smuko sciabile
    primeren za življenje vivibile
    žarg., film. primerna postava physique du role
  • pritrjevanj|e2 srednji spol (-a …) die Zustimmung, Beistimmung; die Affirmation; (izraz odobravanja) die Beifallsäußerung
  • prostáški vulgar; ordinario; bajo; trivial; grosero

    prostaški izraz expresión f vulgar
    postati prostaški caer en lo vulgar
  • provansálski (-a -o) adj. geogr. provenzale; lit. provenzale, provenzaleggiante:
    lingv. provansalski izraz provenzalismo
  • regionálen (-lna -o) adj. (področen; pokrajinski, krajeven) regionale, della regione:
    lingv. regionalni izraz regionalismo
    regionalna avtonomija autonomia regionale
    regionalne jedi specialità, piatti regionali
    petr. regionalna metamorfoza metamorfismo regionale
  • rímski (-a -o) adj.

    1. hist. romano:
    rimski imperij impero romano
    rimski nos naso romano
    rimska volkulja lupa romana
    polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
    rimsko pravo diritto romano

    2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
    rimska kuhinja cucina romana
    lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

    3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
    rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
    hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
    astr. Rimska cesta Via lattea
    tisk. rimska črka carattere romano
    rimska tehtnica stadera
    mat. rimske številke numeri romani
    hist. rimski limes il limes romano
    šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana
  • rotovž samostalnik
    (nekdanji izraz za mestno hišo) približek prevedkavárosháza
    balkon rotovža ▸ városháza erkélye
    obnova rotovža ▸ városháza felújítása
    stavba rotovža ▸ városháza épülete
    trg pred rotovžem ▸ városháza előtti tér
  • sicilijánski (-a -o) adj. geogr. siciliano; hist. siculo; trinacrio:
    lit. sicilijanska pesniška šola scuola siciliana
    sicilijanska baretka coppola
    muz. sicilijanska dromlja maranzano
    šah. sicilijanska otvoritev apertura siciliana
    hist. sicilijanske večernice i vespri siciliani
    hist. sicilijanski Grk siciliota
    lingv. sicilijanski izraz sicilianismo
  • simpatij|a ženski spol (-e …) die Sympathie, die Zuneigung
    imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse bekommen/haben
    ne žeti simpatij auf keine Gegenliebe stoßen, keine Gegenliebe finden
    izraz simpatije die Sympathiebekundung
    buditi (vnaprejšnje) simpatije ein Sympathieträger sein
  • skováti (skújem) perf.

    1. forgiare; coniare:
    skovati denar coniare monete
    skovati orodje forgiare arnesi

    2. pren. forgiare, plasmare:
    skovati prijateljstvo, značaj forgiare un'amicizia, il carattere

    3. coniare; ekst. accomodare, rabberciare:
    skovati izraz, besedo coniare un termine, una parola
    skovati govor rabberciare un'allocuzione

    4. pren. tessere, tramare:
    skovati zaroto tessere le fila di una congiura, tramare una congiura
    skovati prevare tessere inganni

    5. pren.
    skovati dobiček trarre profitto
  • slogóven (-vna -o) adj. di, dello stile, stilistico:
    slogovna prefinjenost stilismo, raffinatezza stilistica, raffinatezza dello stile
    lit. slogovni izraz movenza, stilema
  • sól (-í) f

    1. sale:
    kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
    pridobivati sol ricavare il sale
    posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
    rudnik soli miniera di sale
    ščepec soli pizzico di sale
    kamena sol sale minerale, salgemma
    morska sol sale marino
    živinska sol sale pastorizio
    sol za posipanje cest sale anticongelante

    2. kem. sale:
    baze, kisline in soli basi, acidi e sali
    kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
    rudninske soli sali minerali
    soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
    farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
    kem. sol sečne kisline urato
    sol smolne kisline resinato
    sol šiškove kisline gallato
    dišeče soli sali da bagno
    min. grenka sol epsomite
    gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
    med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
    govorjenje brez soli un discorso insipido
    ne imeti niti za sol essere povero in canna
    ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
    bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
    razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'
  • spáčen (-a -o) adj. deforme, deturpato, stravolto, contraffatto:
    spačen izraz espressione stravolta
    spačen obraz volto deturpato
    min. spačeni kristali cristalli distorti
  • spaka samostalnik
    1. izraža negativen odnos (grdo, iznakaženo bitje) ▸ torzszülött, szörny, teremtmény
    Frankensteinova spaka ▸ Frankenstein teremtménye
    mutantske spake ▸ mutáns szörny
    pošastna spaka ▸ kísérteties torzszülött
    demonska spaka ▸ démoni torzszülött
    groteskna spaka ▸ groteszk szörny
    grozljive spake ▸ szörnyű teremtmények
    Dekle pa ga je očitno smatralo za spako, nevredno kakršne koli pozornosti. ▸ A lány nyilvánvalóan figyelemre érdemtelen torzszülöttnek tekintette.
    Sin, ki se je rodil iz te zveze, je bil spaka s človeškim telesom in bikovo glavo. ▸ A nász eredményeként született fiú embertestű, bikafejű teremtmény volt.

    2. izraža negativen odnos (iznakažena, grda podoba ali izdelek) ▸ förmedvény
    betonska spaka ▸ betonförmedvény
    jezikovne spake ▸ szóförmedvény
    arhitekturna spaka ▸ építészeti förmedvény
    Nikakor pa ne dovolim, da verz prireja vsak po svoje, da bo nazadnje nastala nekakšna besedna spaka brez repa in glave. ▸ Semmiképpen sem engedem meg, hogy a verssorba mindenki belenyúljon, és a végén valamilyen se füle, se farka szóförmedvény keletkezzen.

    3. (spačen izraz) ▸ fintor, grimasz
    Raztegne ustnice v nekaj, kar naj bi bilo nasmeh, a je samo prazna spaka. ▸ Ajkát valami olyasmire húzza, aminek mosolynak kellene lennie, de csak üres fintor.