Franja

Zadetki iskanja

  • sac1 [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

    sac de couchage spalna vreča
    sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
    sac d'écolier šolarska torba
    sac de papier papirnata vreč(k)a
    sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
    sac de blé, à blé vreča žita, za žito
    (religion) le sac et la cendre pokora
    (populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
    sac à papier! (vieilli) presneto!
    sac percé razsipnež, zapravljivec
    sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
    sac à vin pijanec
    course féminin en sac tek v vreči
    sac à ouvrage torbica za ročna dela
    homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
    avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
    avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
    avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
    il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
    être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
    mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
    l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
    fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
    prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
    vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
    voir le fond du sac priti stvari do dna
  • sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.
  • spret|en [é] (-na, -no) geschickt; ročno: handfertig, fingerfertig; (iznajdljiv) findig, gewandt; (izkušen) erfahren; (uren, gibek) [behend] behänd(e)
    govorno spret zungenfertig, wortgewandt, sprachgewandt
  • stȉgnuti stignēm
    1. dohiteti: jedva sam te stigao
    2. doseči: uobraženi mladić misli da je stigao Prešerna
    3. doleteti, zadeti: i tebe može to da stigne; božja te kletva stigla naj te zadene božja kazen; suza te moja stigla
    4. dospeti: stiglo je pismo; vojska je stigla do granice domovine; daleko je stigao veliko je dosegel v življenju; duša stiže do jabučice duša mu je prišla do grla od velikega napora
    5. zadostovati, biti dovolj: jedva su mi stigle pare da sve to kupim; nije mi stiglo novaca
    6. stignuti do velikoga glasa postati slaven; biti kadar stignuti i uteći biti zelo sposoben in iznajdljiv
    7. utegniti: nisam stigao da napišem pismo
  • znajdljiv ipd. glej iznajdljiv
  • εὐ-μήχανος 2 1. bistroumen, iznajdljiv, spreten. 2. dobro izmišljen, umeten. – adv. -άνως umetno.
  • εὑρετικός 3 iznajdljiv, bistroumen.
  • μηχανικός 3 μηχανόεις 3 (μηχανάω) iznajdljiv, bistroumen, izveden, spreten; premeten, zvit; τὸ μηχανόεν τέχνας bistroumnost, spretnost v izumljanju; subst. ὁ inženir.
  • παντο-πόρος 2 poet. zelo spreten, iznajdljiv, ki si zna povsod pomagati.
  • ποικιλο-μήτης, ου, ὁ ep. [voc. -μῆτα] iznajdljiv, bistroumen, prebrisan, zvit, prekanjen.
  • πολύ-μητις, ιος 2 ep. zelo iznajdljiv, zelo zvit, zvijačen, prekanjen, premeten.
  • πολυ-μήχανος 2 (μηχανάομαι) ep. iznajdljiv, prekanjen, premeten, zvijačen.
  • πολύ-τροπος 2 (τρέπω) 1. ep. iznajdljiv, spreten, izkušen; premeten, zvit, zvijačen. 2. mnogoličen.
  • πολύ-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) ep. iznajdljiv, zelo razumen, pameten, velepreudaren.
  • πόριμος 2 (πορεῖν) ki je sposoben, potrebno pripraviti, iznajdljiv, spreten, prebrisan.
  • ποριστικός 3 iznajdljiv, spreten v pridobivanju, zmožen, kaj pridobiti.
  • σοφός 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, τὸ σοφόν pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, vednost.