Franja

conturbō -āre -āvī -ātum

1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

2. occ. (o osebah)
a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.

cuire* [kɥir] verbe transitif kuhati; peči; zavreti; žgati (apno, glino); zoriti; prebaviti; verbe intransitif kuhati se, peči se; žgati se; žgati, skeleti, boleti; familier zgoreti, (verbe transitif) sežgati na grmadi; peči se na soncu

cuire le dîner skuhati večerjo
cuire le pain peči kruh
cuire la porcelaine žgati porcelan
le soleil cuit les fruits sonce zori sadje
cuire dans son jus (familier) kuhati se v vročini; cvreti se v lastni masti, ostati zapuščen od drugih
les yeux me cuisent oči me pečejo, skelijo
on cuit dans cette chambre kuhamo se, skuhali se bomo v tej sobi
faire cuire deux fois dvakrat kuhati, prekuhati
cuire au même four imeti skupno gospodinjstvo
être dur à cuire (figuré) biti zakrknjen, trmast
il leur en cuira žal jim bo, kesali se bodo, obžalovali bodo to
tu es cuit, (ali) les carottes sont cuites izgubljen si
trop gratter cuit, trop parler nuit (proverbe) govoriti je srebro, molčati je zlato

cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

à cul na koncu (brez sredstev)
quel cul! kakšen bedak!
ce qu'il est cul! kako je bedast!
(populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
(populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
renverser cul par-dessus tête prekucniti
c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

dispereō -īre -iī (—) (decomp.) docela ugonobiti (ugonabljati) se, poginiti (poginjati), propasti (propadati), končati se: disperii Ter. izgubljen sem! po meni je! gorje mi! tako tudi: male disperii Kom., disperii, perii misera Kom., disperisti Kom., disperistis, ni … Kom., dispeream, ni … H. ali dispeream, nisi … Cat. ali dispeream, si … Pr. naj poginem, če (ne) … , fructus disperit Varr., cibus disperiit, serpens disperit Lucr., fundumne pulcherrimum … disperire patiemini? Ci. — Glagol se rabi za pass. glag. disperdō.

Opomba: Fut. disperiet Vulg.

flamber [flɑ̃be] verbe transitif osmoditi, opaliti; verbe intransitif plamteti, plapolati

flamber un poulet opaliti, ožgati piščanca
faire flamber une allumette vžgati vžigalico
(familier) être flambé biti izgubljen, uničen
crêpe féminin flambée palačinka, oblita z rumom, z alkoholom, ki ga zažgemo

geliefert ➞ liefern; dobavljen; geliefert sein biti izgubljen

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

humo moški spol dim; para: ničemurnost. puhlost

a humo de pajas lahkomiselno
desaparacer como el humo izginiti kot kafra
¡eche V. humo! to je izgubljen trud!
la supa está echando humo juha se kadi
hacer humo kaditi se
hacer la del humo popihati jo
allí no hará humo tam ne bo ostal dolgo
irse en humo propasti, izjaloviti se
¡la del humo! konec je s tem
humos pl dim iz peči
(re)bajarle a uno los humos komu ponos zlomiti
vender humos bahati se, napihovati se

iaceō -ēre, iacuī, (iacitūrus Stat.) (intr. k trans. iacĕre, prim. pendēre in pendĕre)

I. (tja) vržen biti, v ležečem položaju biti, ležati (naspr. stare): plerique ut fusi sine mente iacebant Ci. Kje?: iacere humi … ad facinus abendum Ci.; pesn. s samim abl.: saxo iacens O., silvis agrisque viisque corpora iacent O.; sicer nav. s praep.: patres hi … iacebant in limine Ci., mater mihi ad pedes iacuit Ci., iacere sub arbore V., in antro Silenum somno videre iacentem V., sub alta platano iacentem potare H., iacere super corpus alicuius, per vias O., in carcere Sen. rh.; supina iacendi positio Cael. ležanje vznak; o živalih: vacca iacet et … ruminat herbas O., pisces iacentes (namreč v globini vodovja) Col.; (o stvareh): pernam … facito in aqua iaceat Pl., iacent sub arbore poma V., raro umquam nix minus quattuor pedes alta iacuit L., lora iacentia O. viseči, nenategnjeni, odpadli, iz rok padli, iacere collo, in collo, per colla O.; (o laseh): capilli naturā vel arte iacentes Sen. ph., iacere in litore Sen. rh. (o ladji) stati, venti, quidquid sabuli in campis iacet, converrunt Cu.; pesn.: iacentes vix oculos tollens O. zaspane oči, ki lezejo skupaj, vultus attolle iacentes O. povešen obraz; pren.: iacerent in tenebris omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., cur tam diu iacet hoc nomen in adversariis? Ci. ostaja v priročniku? ne pride v glavno knjigo? iacet res in controversiis Ci. je med spornimi rečmi, invidia infra tuam magnitudinem iacet T. je pod tvojo velikostjo.

II. occ.

1. v postelji ležati: Curio maerens iacebat in lecto Ci.; pesn.: iacere lecto, viduo cubili O.; pogosto abs.: ad quartam iaceo H. do desetih ležim, pransus iaceo Cat.

2. ob mizi (za mizo) ležati, obedovati: Sen. ph., Sid., tu in litore conviviisque iacuisti Ci., tametsi in acta cum mulierculis iacebat ebrius Ci., Tyrio iaceat sublimis in ostro O.

3. bolan ležati: cura, ut valeas, ne ego te iacente bona tua comedim Ci. ep., cum tristi morbo defessa iaceres Tib., hic cum iaceret morbo confectus gravi rex Ph., sine spe iacere Sen. ph., tamquam in eodem valetudinario iacere Sen. ph. tako rekoč v isti bolnišnici ležati = za isto boleznijo bolehati, graviter iacere Plin. iun.

4. mrtev ležati: quicumque nefas ausi morte iacent merita O., rana rupto iacuit corpore Ph., et causa litis regibus Chryse iacet Sen. tr., vetito nudus iaciture sepulcro Stat., tu nisi caves, iacebis Q. fr. bo po tebi, boš izgubljen; poseb. o takih, ki so padli v boju: neminem iacentem veste spoliavit N., ut … proximi iacentibus insisterent C. na padle, tot fortissimi viri, qui circa eum cumulati iacent L., qui (fratres) bene pro patria … iacent O.; o udih mrličev: artus morte iacent Lucr. ležijo iztegnjeni v smrti.

5. o mrličih = brezbrižno (vnemar) puščen (nepokopan) ležati: istic nunc, metuende, iace! V., tu iaces et in cadaveris similitudinem usque resoluta es Ps.-Q.

6. premagan (ranjen, onemogel, nezavesten) na tleh ležati: cum illi nihilo minus iacenti latera tunderent Ci., Aeacidae telo iacet Hector V., per me iacet inclitus Hector O., Arge, iaces O.; pren.: adversarium extollere iacentem Ci., mihi primus adflicto et iacenti … dextram porrexit Ci., urgere iacentīs aut praecipitantīs impellere inhumanum est Ci., victa iacet pietas O.

7. (o zgradbah in mestih) v razvalinah (v prahu) ležati: cui … arae … fractae et disiectae iacent Enn. fr., iacens regia H., iacet Ilion ingens O.; klas. le pren.: domus iacens Ci. fr.

8. (o obleki) na tleh ležati, vleči se po tleh: praeverrunt latas veste iacente vias O., nimium demissa iacent tibi pallia terrae O.

9. (o potnikih) kje osta(ja)ti, — (po)muditi se: senator populi Romani … in vestro oppido iacuit et pernoctavit in publico Ci., Brundisii iacere in omnes partes molestum est Ci. ep.

III.

1. (o krajih) ležati, v sl. pogosto bolje stati (poseb. o mestih, gorah), tudi biti, razprostirati se, raztezati se, meton. (o narodih) kje (pre)bivati: Pl., Plin., Sen. ph., Iust., Asia iacet ad meridiem et austrum Varr., ea pars Asiae, quae iacet inter Taurum atque Hellespontum N., quae gens iacet supra Ciliciam N., tristior ista terra sub ambobus non iacet ulla polis O.

2. occ.
a) plosko ležati: iacet inter eos (saltūs) campus L., in vertice montis planities ignota iacet V., aethere summo despiciens mare velivolum terrasque iacentīs V., ut … summo despexit ab aethere terras … penitus penitusque iacentes O.
b) nizko (globoko) ležati, — stati: loca iacentia (naspr. loca edita) Sen. ph., iacentia et plana urbis loca T.; pren.: pretia praediorum iacent Ci. so nizke, so se znižale, omnia iacere puto propter nummorum caritatem Ci. da vse izgublja ceno, da se vse cení, agri iacent Petr. so poceni.
c) (o vodovju) mirno —, tiho ležati (stati): iacet sine murmure pontus Lucan., stagna iacentis aquae Lucan., stagna iacentia Sil.

IV. (v kakem stanju) biti, v kaj pogreznjen —, utopljen (raztopljen) biti: iacere in maerore Ci. ep., in oblivione Ci., quod tu in sordibus, lamentis luctuque iacuisti Ci., hic … helluo … iacebat in suorum Graecorum foetore et caeno Ci., in eodem silentio multa alia oratorum officia iacuerunt Ci. so ležale pokopane, iacere in amore Lucr., vita in tenebris et maerore iacet Lucr.

V. metaf.

1. na tleh ležati, premagan biti (prim. zgoraj II. 6.): qui tamen, ut opinor, iacent victi Ci., iacent suis testibus (= suorum testium dictis), qui Clodium negant … fuisse rediturum Ci., me civem non modo stantem non defenderunt, sed ne iacentem quidem protexerunt Ci.; o rečeh = podreti (podirati) se, uničen —, na tleh biti, neha(va)ti, zastajati: iacet igitur tota conclusio Ci., iacet omnis ratio Peripateticorum Ci., iudicia iacebant, omnis hic delectus iacet, virtutem iacere Ci., philosophia iacuit usque ad hanc aetatem Ci., ars tua, Phoebe, iacet O., iacebit opera fabrilis Sen. ph.; occ. pobit —, potrt —, malosrčen —, brez upa biti: amici est … efficere, ut amici iacentem animum excitet Ci., videsne tu illum tristem (sc. candidatum)? iacet, diffidit, abiecit hastas Ci., Marius cum iam septimum annum post praeturam iaceret Ci., militum iacere animos L.

2. brezmočen —, brez moči —, brez vpliva biti: in pace iacere quam in bello vigere maluit Ci., iacere Caesarem offensione populari Ci., iustitia vacillat vel iacet potius Ci., (invidia) dominetur in contionibus, iaceat in iudiciis Ci., ille potens, alii, sordida turba, iacent O., dat census honores, census amicitias, pauper ubique iacet O. je povsod zaničevan, si magnus vir cecīdit, magnus iacuit Sen. ph.; occ.:
a) brezbrižno puščen —, zanemarjen —, neupoštevan —, ne(upo)rabljen biti, (o denarju) mrtev (brezobresten) ležati (biti): vestrum studium totum iacet Ci., quo modo tibi tanta pecunia extraordinaria iacet? Ci., pecuniae vereor ne otiosae iaceant Plin. iun.
b) (o besedah) v prosti uporabi (pri rokah) biti: ea (verba) nos … iacentia sustulimus e medio Ci.
c) brez lastnika —, nikogaršnji biti: hereditas iacet Icti., ne bona iaceant Icti.

3. medel —, mlahav —, zaspan biti: probus (puer) ab illo segni et iacente plurimum aberit Q., nervorum sine sensu iacentium torpor Sen. ph. brezčutnih in omrtvičenih živcev, iacens auris Gell., demissa iacensque oratio Gell. slabotni in razvlečeni govorni naglas.

inter-eō -īre -iī -itum

1. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrezati) se (na dno), zaiti (zahajati), zatoniti, v zaton iti, izgubiti (izgubljati) se: naves naufragio intereunt Ci., interit luna H., aestas interit H., prima flamma incerta, modo interiens, modo resurgens Sen. ph.

2. metaf. giniti, izginiti (izginevati), poginiti (poginjati), propasti (propadati), po zlu, v nič iti, izničiti (izničevati) se: res publica funditus interit Ci., omnīs cultūs Cereris in eis locis interisse arbitrantur Ci., sacra Clodiae gentis intereunt Ci. se opuščajo, ignis interit (poide = ugasne), nisi alitur Ci., statuae intereunt tempestate Ci., tabulae interierunt (incendio) Ci., intereunt segetes V. = fructūs Ci. gredo v potrato, pecunia interibat largitione magistratuum N. je pohajal zaradi … , je šel v nič zaradi … , interit ira morā O., litterae Ci., semina intereunt Col., usus interit C. je zastonj, summum illud (numen) et aeternum neque imitabile neque interiturum T. minljivo, possessio i. Icti. se neha, preneha; occ. o osebah: poginiti (poginjati), konec vzeti (jemati), smrt storiti, umreti (umirati); pravzaprav o potapljajočih se mornarjih: si vectores mecum interire mallent Ci.; potem metaf.: ut potius tibi Gallorum telis quam periuriis intereundum esset Ci., Callisthenes tortus (na natezalnici) interiit Cu., exercitus noster interiit Ci., fame aut ferro interire C., omne animal intereat necesse est Ci., vivus et sanus intereo Pl., multa milia interiisse Hirt., morte i. O., sub divo, in vinculis N., poenaliter Amm., morbo, tabe, veneno, febri Aur., ab aliquo interire Ci., Aur., qui per virtutem (periit), periit, at non interit Pl. ni popolnoma izgubljen; od tod pri Kom. vzklik obupnosti: interii! cur mihi id non dixisti? T. (= gr. ὄλωλα ali perii) izgubljen sem, po meni je; kot rotitev: inteream, si … H. (gr. ὀλοίμην, εἰ … ) naj poginem (umrem), če …

kônec end; finish; termination; completion, conclusion, close; (iztek) expiration; (prenehanje) cessation; (razpust) break-up; (posledica) issue, result

brez kônca endless
na kôncu finally, in the end, at the end
do kônca to the end, to the last
do kônca 19. stol. up to the end of the 19th century
proti kôncu towards the end
do samega kônca (= do smrti) up to the bitter end, to the very end
konec koncev finally, at long last, in the long run
kônec tega meseca at the end of the present month
kônec svetá the end of the world
na drugem kônu at the far end
biti pri, na kônu to be at an end
z njim je kônec (izgubljen je) he is done for, it is all over (ali up) with him, arhaično he is undone
imeti slab kônec to come to a bad end
vsega je enkrat kônec there is an end to every thing
njegovi nevednosti ni kônca there is no end to his ignorance
bližati se kôncu to draw to an end (ali to a close)
poslušaj me do kônca! hear me out!
priti do kônca to come to an end
privesti do kônca to bring to an end
napraviti kônec s kom (pokončati ga) to make an end of someone
imeti na kôncu jezika (figurativno) to have (something) on the tip of one's tongue
temu boš moral napraviti kônec (pogovorno) you will have to put your foot down on that
napraviti čemu kônec to put an end to something
to pride konec koncev na isto it comes to the same thing in the end
ni še videti kônca the end is not yet in sight
začeti na napačnem kôncu pogovorno to get hold of the wrong end of the stick
kônec dober, vse dobro all's well that ends well

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

make up

1. prehodni glagol
sestaviti (spis, seznam); pripraviti, prirediti; naličiti, našminkati; opremiti (sobo); izmisliti si (zgodbo); zamotati, napraviti (paket); izdelati, sešiti (obleko); izpopolniti; nadoknaditi; izravnati, poravnati (račun)
tisk prelomiti (stavek); nazaj dobiti (izgubljeno ozemlje)

2. neprehodni glagol
naličiti se, našminkati se; nadomestiti (for)
nadoknaditi (for)
ameriško bližati se (to)
pogovorno dvoriti (to)
spraviti se (with)

to be made up of sestavljen iz
to make up one's mind odločiti se
to make it up with spraviti se s kom
to make up a face namrdniti se
to make up one's face naličiti se
to make up a lip našobiti se
to make up for lost time nadoknaditi izgubljen čas
the story is made up zgodba je izmišljena
to make up to s.o. for s.th. poravnati komu škodo za kaj

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

neohranjen [è] (-a, -o) nicht erhalten; (izgubljen) verschollen

nepopravljiv [è] (-a, -o) škoda, okvara: irreparabel, unheilbar, bleibend, irreversibel; krivica: irreparabel, nicht gutzumachend; (izgubljen) unwiederbringlich, unrettbar; (nepoboljšljiv) unverbesserlich

oc-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (ob in cadere)

1. (na tla) pasti (padati): Pl., arbores levi momento impulsae occidunt L., ut alii super alios occiderent L.; occ. (o zvezdah) zaiti (zahajati), iti v zaton (naspr. (ex)oriri): Col., Sen. ph., sol occidit L., occidente sole Ci. ob sončnem zahodu, soles occidere et redire possunt: nobis cum semel occidit brevis lux … Cat.; pren.: occidens vita Ci. večer življenja; od tod sol occasus sončni zahod: Tab. XII, Pl., Luc. fr., Varr. fr., Gell., Naev. ap. Gell., Plin.

2. metaf.
a) poginiti (poginjati), umreti (umirati), preminiti (preminevati), konec vzeti (jemati), smrt storiti: S., Iust., Lucr., Plin., Val. Fl., vulnere O., suā dextrā V., in bello Ci. ep., in Sabino proelio occiderat Ci., pari animo Lacedaemonii in Thermopylis occiderunt Ci.; kot glag. pass. pomena tudi s pass. skladom (= occīdī): occidit a forti Achille O., ferro V., dolo Aur.; tudi: patres occidissent Iust. (= occisi essent).
b) po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, preiti (prehajati), giniti (ginevati), izginiti (izginjati, izginevati), miniti (minevati): O., Lucr., beneficia vestra occasura esse Ci. pojdejo po zlu, bodo izkazana zastonj, occidunt studia senectutis Ci., occidit spes Pl., H. up je šel (je splaval) po vodi, je šel po zlu, occidit memoria, nomen populi Romani Ci., plane occidimus Ci. ep. ali funditus occidimus V. popolnoma izgubljeni smo, po nas je, lahko tudi: occidi Pl., Ter., occidi atque interii Ter. izgubljen sem in po meni je. — Od tod subst. pt. pr. occidēns -entis, m (sc. sol; prim.: vergit in occidentem solem C.)

1. zahod, zapad, večer (kot stran sveta): terras colunt ab oriente ad occidente Ci., o. hibernus Sen. ph., Vitr. zimska (večerna) stran, (naspr.) aestivus Col.

2. meton. zahod, zapad = zahodne dežele in narodi: Plin., Plin. iun., Cat., occidentis ultimus sinus (zaliv) H.

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.