Franja

omàknuti òmaknēm
I.
1. umakniti se, izginiti: gotovo neopazice omače s ovoga svijeta
2. ekspr. pobegniti, uiti: omaknuti preko granice
3. spodrsniti se: nespretno omače zadnjim nogama i sruči se u bezdan
4. dial. sprožiti: omaknuti pušku; sastavi nišane na pušci i htjede da omakne
II. omaknuti se
1. spodrsniti se: noga mi se omakla
2. uiti, zareči se: riječ mi se omakla
3. spodleteti: to mi se omaklo

òtpasti òtpadnēm, òtpadni òtpadoh òtpade
1. odpasti: lišće je već otpalo
2. odpasti, izginiti: nevolje i brige otpadnu odmah; razlog za ženidbu je otpao
3. odpasti, izneveriti se: otpasti od vjere
4. pripasti: na svakoga člana društva otpade jednaki dio
5. odpasti, izpasti: otpao mu je posljednji končić
6. otpale ti ruke, dabogda v kletvici: naj ti odpadejo roke, bog daj

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

pass off

1. neprehodni glagol
izginiti, miniti, zbledeti, oslabeti; dogoditi se
ameriško veljati za belca (svetlopolt črnec)

2. prehodni glagol
izdajati za kaj (for, as za, kot)
prezreti, omalovaževati; razpečavati; odbiti, prestreči (udarec)

to pass o.s. off as (for) izdajati se za koga (kaj)

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.

pierí pier vi.

1. umirati, umreti

2. poginiti

3. minevati, miniti

4. izginjati, izginiti

5. zamirati, zamreti

plànuti plȁnēm
1. vzplameneti: modar plamen planu mu iz usta
2. planiti: planuti kao vatra živa
3. izginiti, biti razprodano: roba je na pijaci sva planula
4. izbruhniti: rat je planuo
5. počiti: planula je prva puška
6. zagoreti: njegove oči planuše u bijesu

praeter-fluō -ere -flūxī (praeter in fluere)

1. mimo teči: aquam oportet esse propinquam, quae praeterfluat aut in aliquem locum influat Varr., praeterfluens amnis, aqua Cu.; trans.: Valentiam S. fr., Mallon Mel., omnis moenia praeterfluens L., fines Semnonum Hermundorumque Vell.

2. metaf. izginiti (izginjati), miniti (minevati): nec praeteritam (sc. voluptatem) praeterfluere sinere Ci. minuli (slasti) ne da (ne dovoli) izginiti iz spomina, eorum … orationes sivi praeterfluere Ca. ap. Plin. govore teh ljudi sem pustil, da gredo mimo = govore teh ljudi sem preslišal.

pròpasti pròpadnēm
1. propasti, prepasti: propasti na izborima
2. pasti mimo, skozi: brašno je propalo kroz sito
3. pogrezniti se: u zemljotresu propale su mnoge kuće
4. ekspr. propasti, pogoreti: govornik je propao svojim govorom
5. izgubiti življenje: mnogi su propali u ratu
6. priti na nič: u privrednoj krizi mnoga su preduzeća, poduzeća propala
7. splavati po vodi: propale su mu sve nade; propali su mu lijepi planovi
8. končati se, pogubiti se: sve je propalo ove godine
9. v zemljo se vdreti: propasti od stida
10. izginiti: propasti bez traga
11. izpriditi se: sin mu je propao

pr̀tljati -ām
1. blebetati: čujete li šta on prtlja
2. blesti: ja po svu noć prtljam, dok se dignem, ja sve zaboravim
3. žužnjati, počasi in leno delati, šušmariti
4. izgubiti se, izginiti: prtljaj! glej, da se izgubiš; neka care prtlja iz Stambola

ràzbiti rȁzbijēm
I.
1. razbiti: razbiti čašu na komade; razbiti brod, vrata, neprijateljsku vojsku; razbiti komu zube
2. pregnati: razbiti sumnju, brige, mamurluk; razbiti komu san pripraviti koga ob spanje
3. menjati: razbiti banku, stotinarku
II. razbiti se
1. razbiti se: razbio se tanjir, brod o greben
2. ekspr. izginiti, splavati po vodi: ta mu se nada brzo razbila
3. razbio mi se san ne morem zaspati

ràzmigoljiti se -īmo se ekspr. odhlačati, izginiti

recede¹ [risí:d] neprehodni glagol
stopiti nazaj, odstopiti; umakniti se nazaj, odtegniti se, oddaljiti se; upadati; izginiti, izgubiti se; odpovedati se, odreči se, odnehati (from od česa)
preklicati; pustiti službo, dati ostavko; padati (o vrednosti, tečaju itd.), izgubiti na pomembnosti

receding forehead poševno čelo
to recede from one's opinion opustiti svoje naziranje (mnenje)

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

schmelzen¹ intransitiv (schmolz, geschmolzen) topiti se, tajati se, Technik taliti se, raztaliti se; figurativ Zweifel, Angst: razbliniti se; Geld: izginiti; Herz: omehčati se

schwinden (schwand, geschwunden) izginjati, izginiti; ginevati; wie Schnee, figurativ (Kräfte usw.): kopneti; [Fluß] Fluss: ponikati, ponikniti; beim Trocknen: usušiti se; Jahre: minevati, miniti; Technik krčiti se, skrčiti se, uskočiti se; Ton im Rundfunk: izginjati

scomparire^* v. intr. (pres. scompaio, scomparisco)

1. izginiti, izginjati

2. pren. slabo se odrezati; ne izstopati, zgubiti se

sīdō¹ -ere, pesn. in neklas. pf. sēdī in sīdī, sessum (iz *sis-dō, *siz-dō iz kor. *sed- (gl. sedeō); prim. skr. sīdati sedeti, gr. ἵζω (iz *σισ-δω)

1. sesti (sedati), usesti (usedati) se: ubi sidere detur O., sedit Atlantiades O., post eos, qui sederant proximi (v novejših izdajah qui sedi erant proximi), constitit Cu., imusne sessum? Ci., aliquem sessum recipere Ci., canes sidentes Plin.; na vprašanje kam?: columbae … viridi sedere solo V., (sc. columbae) sedibus optatis gemina super arbore sidunt V., bubo in culmine sedit V., in adverso limine sedit O., musca in temone sedit Ph., dicta sub arbore sedit O., corvus ei supra dextrum brachium sedit Eutr.

2. metaf. (o neživih subj.)
a) usesti (usedati) se, leči (legati), poleči (polegati) se, znižati (zniževati) se, posesti (posedati) se: sidebant campi Lucr., orta ex lacu nebula campo … sederat L. je (bila) legla na poljano = je ležala na poljani, nebulae in vallibus sedentes Plin., prius caelum sidet inferius mari H., motu terrae sedisse montes T., nec membris incussam sidere cretam Lucr., cum siderit (sc. pix) Col., esca, quae tibi sederit H. ki „se ti je usedla“, „ki ti je sedla“ = ki ti tekne, gutta sidens ad ima vasa Plin.; pren. poleči (polegati) se, uleči (ulegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, unesti (unašati) se: sidente paulatim metu T., his dictis sedere minae Sil.; occ. obtičati, obležati: cum sederit (sc. glans) L., lancea sedit femine Sil., tum queror in toto non sidere pallia lecto Pr.; poseb. kot navt. (mornarski) t.t. obtičati (o ladjah): Q., ubi eae (sc. cumbae) siderent L., an mediis sidat (sc. navis) onusta vadis? Pr., navis rostro percussa coepit sidere N. je jela obtičati = je obtičala = (menda) potapljati se, sedere carinae omnes innocuae V., ut (sc. naves) sine noxa siderent T., quo levior classis … mari … reciproco sideret T.
b) sesesti (sesedati) se, (z)rušiti se, (po)rušiti se, (po)giniti, izginiti (izginevati), propasti (propadati): sidentes in tabem spectat acervos Lucan., rogus ille deorum siderat Stat., non flebo in cineres arcem sedisse paternos Cadmi Pr.; pren.: civitatis pessum sua mole sidentis Sen. ph., sidentia imperii fundamenta Plin.

skip⁴ [skip]

1. samostalnik
poskok, poskakovanje (na eni nogi), preskakovanje
figurativno preskočitev; izpustitev, vrzel
sleng ples(anje)
sleng potovalna torba, potovalka

a skip in the account vrzel v poročilu
to give a skip poskočiti

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
poskakovati (na eni nogi z menjavanjem noge), skakljati, poskočiti, preskakovati vrv (otroška igra); preskočiti pri branju (mesto, stran v knjigi), bežno (pre)brati, preleteti, izpustiti; hitro preiti, preskočiti z enega predmeta na drugega v razgovoru
pogovorno pobegniti, izginiti

to skip (a) rope skakati čez vrv (ki se vrti z rokama, otroška igra)
he skips when reading on preskakuje (strani) pri branju
skip it! ameriško, pogovorno pustimo to!
to skip town ameriško, sleng izginiti iz mesta
to skip over certain items preskočiti, preiti določene točke