Franja

vote² [vóut] prehodni glagol
(z glasovanjem) izvoliti, izbrati (into za kaj)
izglasovati; (z glasovanjem) odobriti
figurativno smatrati, proglasiti

he was voted into the chair bil je izvoljen za predsednika
to vote supplies izglasovati kredite
to vote a sum of money for Education izglasovati vsoto denarja za vzgojo (šolstvo)
the new teacher was voted a fine fellow učenci so novega učitelja proglasili za sijajnega dečka
neprehodni glagol
glasovati (for za, against proti)
izglasovati, odobriti, odločiti, predlagati (that da)

I vote we go home predlagam, da gremo domov
they voted that the budget be accepted predlagali so, da se budžet sprejme

vote in prehodni glagol
izbrati, izvoliti z glasovanjem

he was voted in by a big majority bil je izvoljen z veliko večino

wählen izbirati, izbrati; Telefon: zavrteti številko; politisch: voliti, izvoliti (konservativ wählen voliti konservativce); den richtigen Augenblick wählen izbrati pravi trenutek; du darfst wählen lahko izbiraš/izbereš; das kleinere Übel wählen izbrati manjše zlo; wählen gehen iti volit, iti na volitve

ви́брати -беру док., izbráti -bêrem dov., ubráti ubêrem dov., volíti vólim nedov., dov., izvolíti -vólim dov.

ви́ділити -ділю док., izločíti -lóčim dov., izbráti -bêrem dov.

выбирать, выбрать izbirati, izbrati; (iz)voliti; pobirati (davke), pobrati; nahajati, najti

выколупывать, выколупать izprask(ov)ati, izbrskati, izbirati, izbrati

избирать, избрать (iz)voliti, izbirati, izbrati;
и. в депутаты (депутатом) (iz)voliti za poslanca;

обра́ти оберу́ док., izvolíti -vólim dov., izbráti -bêrem dov.

отбирать, отобрать odvzemati, odvzeti; jemati, vzeti nazaj; odbirati, odbrati, izbirati, izbrati; (zast.)
о. показания zb(i)rati podatke, anketirati

подыскивать, подыскать (potiskati (kaj primernega), izb(i)rati

adoptō -āre -āvī -ātum

1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.

2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.

3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet.

arbitrō -āre -ātum (arbiter) meniti, misliti, soditi, imeti za kaj, smatrati za kaj: Pl., Gell., arbitrato (imp. II.) Ci., quod (portūs) teneri ab adversariis arbitrabantur C., cum ipse praedonum socius arbitraretur Ci., ut morte eius nuntiatā denique bellum confectum arbitraretur Ci., hoc ita semper arbitratum est Sen. rh.; v pass. tudi za trdno presoditi (presojati) se, izbrati se, spozna(va)ti se, pripozna(va)ti se za kaj: continuo arbitretur uxor tuo gnato Pl., sumptūs funeris arbitrantur pro facultatibus vel dignitate defuncti Ulp. (Dig.). Nav. dep., gl. arbitror.

aufbieten^*

1. alle Kräfte, Truppen, die Beteiligten: zbrati; alle Kräfte aufbieten napeti vse sile; alle Mittel aufbieten uporabiti vsa sredstva

2. ein Brautpaar: oklicati

3. einen Preis: izklicati, naznaniti izklicno ceno

4. einen Spieler: izbrati za reprezentanco

déparer [depare] verbe transitif napraviti grdo, škoditi lepoti, (s)kaziti, (s)kvariti; commerce najboljše izbrati (quelque chose iz česa)

cette construction dépare la rue ta zgradba kazi ulico

départager [-taže] verbe transitif prenehati enakost glasov z novim glasovanjem, ki ustvari večino; izbrati med (dvema mnenjima, metodama, taboroma), odločiti

la voix du président a départagé les jurés predsednikov glas je odločil pri enakem številu glasov dveh skupin porotnikov
poser une nouvelle question pour départager deux concurrents ex aequo staviti novo vprašanje za določitev zmagovalca med dvema enakima konkurentoma

dēstinō -āre -āvī -ātum (dē in *stanāre iz stāre; prim. gr. στανύω, ἱστάνω postavljam, sl. stan)

I. „trdno postaviti“, od tod pritrditi (pritrjati), privez(ov)ati: antemnas ad malos, rates ancoris C., arcas Vitr., lorum, quo fueram destinatus, abrumpo Ap.; occ. trdno držati: falces laqueis C.

— II. pren.

1. koga (ob)vezati; v pass.: quodam negotio destinatus Ap.

2. določiti (določati), nameniti (namenjati): certae destinataeque sententiae Ci., eum animo auctorem caedis d. L. pri sebi določati ga za … , zatrdno imeti ga za … , tako tudi d. aliquem animo parem alicui L.; aliquem inter participes sceleris Cu. ovaditi, d. orbem muri polentā Cu., imperio finem Halym Cu.; z dat. personae: alteri diem necis Ci., frons turgida cornibus primis et venerem et proelia destinat H. odkazuje … boje, priganja k … , d. Hannibali provinciam L.; z dat. rei: nostri operi destinati C. za dela na okopu določeni, me destinat arae V., d. aliquem morti Cu., debiti destinatique morti L. gotovi smrti namenjeni, destinata morti victima Fl., supplicio destinatus Cu. na smrt obsojen, sorti destinatus Cu. usodi predan, d. aliquid publicis usibus Vell., Icti.; poklas. s praep.: d. aliquem ad mortem L., tempus locumque ad certamen L., consilia ad bellum L., materiam ad scribendum Q., saxo aurove in aliud destinato T., d. noctem … in fugam Amm.

3. occ.
a) skleniti, zavzeti si, nameniti (se); redk. z obj. v acc.: quae destinavimus Cu.; večinoma z inf. ali ACI: infectis iis, quae agere destinaverat C., morte solā vinci destinaverant animis L., quas urbes direpturos se destinaverant L.; abs.: ut destinarat Suet. — Od tod adj. pt. pf. dēstinātus 3 na kaj pripravljen, kaj storiti voljan: ad omne obsequium destinatus Cu., ad mortem d. Cu. ali animus morti destinatus T. pripravljen umreti; subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n namera, namen, nakana, sklep, večinoma v pl.: ei destinato satisfacere Front., salubriter destinata Cu. koristne nakane, antequam destinata componam T. nameravani opis, destinatis adversari T.; ex destinato Sen. ph., Suet. ali destinato Suet. s premislekom, hote.
b) (za smoter, cilj) določiti (določati): non capita solum vulnerabant, sed quem destinassent locum oris L., quem rex ferire destinaverat Cu., d. aliquem ad ictum T., aliquem iaculo Iul. Val.; preneseno na puščice same: sagittas d. Aur. puščice v cilj naperjati, streljati. — Od tod α) adj. pt. pf. dēstinātus 3, adv. -ē pravzaprav „v cilj namerjen“, od tod stanoviten, vztrajen, trdovraten, odločen: destinatus obdura Cat., animi d., preces d. Amm., destinate certare, destinatius adigere Amm. β) subst. pt. pf. dēstinātum -ī, n smoter, cilj: velut destinatum petentes L., certo ictu destinata feriebat Cu., serrā per destinata currente Sen. ph. v predpisani črti.
c) (dekle komu za nevesto, ženo) določiti, s kom zaročiti: Salinatori filiam tuam destinasti Plin. iun.; z dvojnim acc.: (puellam) forti marito uxorem H.; v pass. z dvojnim nom.: Lepida destinata quondam uxor L. Caesari T.; abs.: antequam destinaretur Ps.-Q., destinata uxor (= nevesta) Icti.
č) drž.pr. (za kako službo) določiti, nameniti; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom.: d. aliquem consulem, aliquis destinatur consul L., (Agrippae filios) destinari consules cupiverat T., destinare aliquem alicui tutorem Cu., aliquem Pompeio collegam Suet., aliquem regem in locum alicuius Iust.; s finalnim dat. ali z ad: d. aliquem ei bello gerendo Vell., aliquem, ad Aegyptum, ad castra inspicienda Vop.; abs.: praetor destinatus, magistratūs destinati Suet.
d) trgovsko izbrati si za nakup, kupiti hoteti, kupiti nameravati: Luc., qui hanc non properes destinare Pl., minis triginta sibi puellam destinat Pl., eas quanti destinat Pl., quod tibi destinaras Ci. ep.

draft² [dra:ft] prehodni glagol
načrtati, narediti osnutek, skicirati; vnovčiti
vojska izbrati in poslati s posebno nalogo

ēnucleō -āre -āvī -ātum (ē in nucleus)

1. izkoščičiti: oliva enucleata Plin. Val., enucleatae bacae iuniperi Marc.

2. pren. razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati): rem Ci., ista omnia Gell.; occ. skrbno izbrati, nadrobno razpravljati kaj: acu quaedam enucleata argumenta Ci. izmodrovani, non enucleata suffragia Ci. ne s previdnim izborom, ne iz golega prepričanja oddani glasovi, haec nunc enucleare non ita necesse est Ci.; pt. pf. subst. neutr. pl.: ex diversis auctoribus enucleata collegi Veg. cvet. — Adj. pt. pf. ēnucleātus 3, adv. -ē, jasen in preprost, trezen: genus (dicendi) enucleatum Ci., est enim plenius quam hoc enucleatum (genus) Ci., enucleate facere Ci., enucleate disputant Stoici Ci.; adv. komp. ēnucleātius: Aug., Cass., superl. ēnucleātissimē: Aug.

ergreifen^*

1. prijeti, zagrabiti, die Beute: ujeti; zajeti

2. (überkommen) Entsetzen, Furcht: polastiti se (koga); (erfüllen) Hoffnung, Weh: navdajati; (innerlich bewegen) eine Vorstellung usw.: prevzeti, ganiti; (erschüttern) pretresti

3. einen Beruf izbrati si poklic, die Macht polastiti se oblasti, prevzeti oblast; die Flucht ergreifen spustiti se v beg; Maßnahmen ergreifen sprejeti ukrepe; Partei ergreifen für postaviti se na stran (koga), potegniti se za; Partei ergreifen gegen postaviti se zoper (koga)