Franja

preocupación ženski spol zaskrbljenost, žalost; preduverjenost, predsodek, fiksna ideja, zmedenost; ameriška španščina (globok) vtis

V. tiene una preocupación contra mí Vi imate predsodek o meni
exento de toda preocupación, sin preocupación(es) brez skrbi, nezaskrbljen

psychose [psikoz] féminin psihoza; obsedenost, fiksna ideja

psychose de guerre vojna psihoza
psychose collective kolektivna psihoza

Schnapsidee, die, morska ideja

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.

stupidity [stju:píditi] samostalnik
neumnost, omejenost, topoglavost, otopelost; neumna ideja (dejanje); norost; bedarija

títere moški spol lutka, marioneta; pritlikavček; omejen človek, bedak; figurativno fiksna ideja

no dejar títere con cabeza (fig) vse razbiti, uničiti
títeres pl lutkovno gledališče; pop varietejska predstava; ljudska veselica
teatro de títeres lutkovno gledališče

trouvaille [truvaj] féminin (srečna) najdba, srečno odkritje; dober domislek, sijajna ideja; familier zadetek v polno; figuré izum
(ironično)

quelle est encore sa dernière trouvaille? kaj je spet najnovejše pogruntal?
droit masculin de trouvaille najdenina
faire une trouvaille slučajno najti ali odkriti

vangēlo m

1. biblijsko blagovest; evangelij:
vangeli apocrifi, canonici apokrifni, kanonski evangeliji

2. ekst. evangelij (knjiga; del maše):
giurare qcs. sul vangelo priseči na evangelij

3. pren. osnovna načela (stranke, gibanja); ekst. osnova, osnovna ideja

4. pren. neizpodbitna resnica; evangelij

venate moški spol nora ideja

vodílo s
1. osnovno pravilo, rukovođeća ideja: življenjsko, pravno vodilo
2. vodilo, vodilica: drsno vodilo
klizno vodilo; vodilo jermena
vodilo remena

Wahnidee, die, blodna ideja

wrinkle² [riŋkl] samostalnik
dober (na)svet, pameten namig (sugestija, sporočilo); spreten prijem; trik; dobra ideja
ameriško, pogovorno novost

full of wrinkles poln trikov
that's a wrinkle worth knowing to je dobro vedeti, to si velja zapomniti
he put me up to (ali he gave me) a wrinkle or two dal mi je nekaj koristnih nasvetov (informacij, sugestij)
the latest wrinkle ameriško, pogovorno zadnji krik (mode)

Zwangsidee, die, prisilna misel, fiksna ideja

Zwangsvorstellung, die, Medizin prisilna predstava, fiksna ideja

aberrant, e [abɛrɑ̃, t] adjectif oddaljujoč se, v nasprotju z, različen; zmoten, popolnoma napačen, nesmiseln, absurden

idée féminin aberrante zmotna, napačna ideja
vouloir tout faire toi-même, c'est aberrant! nesmiselno je, da hočeš vse napraviti sam!

abracadabrant, e [-brɑ̃, t] adjectif nenavaden, osupljiv, čuden

idée féminin abracadabrante nenavadna ideja
histoire féminin abracadabrante neverjetna, nenavadna zgodba

Antimachus -ī, m (Ἀντίμαχος „Protiborec“) Antimah,

1. pesnik iz Klara pri Kolofonu, Platonov sodobnik, zložil ep Thebais in elegije, pesnjene ljubici Lidi (Lydē): Ci., O., Cat., Q.

2. samogovoreče ime nekega borečega se Kentavra: O.

3. Egiptov sin, usmrtila ga je nevesta Ideja: Hyg.

4. neki kipar: Plin.

a priori [aprijɔri] invariable vnaprej; predhoden izkustvu

argument masculin a priori argument, ki ne temelji na dejstvih, na izkustvu
c'est une bonne idée za enkrat, za zdaj je to dobra ideja

astrusità f nejasnost, zmedenost, abstruznost:
l'astrusità di un discorso nejasnost govorjenja; nejasna, nerazumljiva ideja, teorija

balordo

A) agg.

1. neumen; bedast, nesmiseln:
idea balorda bedasta ideja, domislica

2. zmeden, omotičen, omamljen:
mezzo balordo dal vino okajen od vina

3. neuspel, slabo narejen, pokvarjen:
merce balorda pokvarjeno, slabo blago

4. malovreden, ničvreden, nezanesljiv:
vita balorda ničvredno življenje

B) m (f -da) bedak, budalo