Franja

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

petulāns -antis, adv. petulanter (iz petere preko petulus, prim. patulus, capulus, tremulus: petulantes et petulci, qui protervo impetu petunt Fest., torej = drzno napadljiv, od tod) nagajiv, objesten, neresen, razposajen, prešeren, lahkomiseln, nepremišljen, frivolen, (pre)drzen, nesramen, pohoten, škodoželjen, zlonameren, zlohoten, hudoben, zlorad (naspr. modestus): Plin., Sen. ph., Iust., Petr., Arn., Gell., Aug. idr., homo Ci., genus dicendi Ci., petulanter vivere Ci., petulantius iactari Ci., petulantissime fieri, petulantissime insectari Ci., impurus adulescens et petulans Ci., audax, petulans, libidinosus Ci.

pògan -a -o
1. nesnažen, nečist
2. umazan, hudoben: imati pogan jezik; ala je teško živjeti kad ima -ih ljudi

prāvicordius 3 (pravus in cor) hudobnega (izprijenega) srca, izprijenosrčen, brezsrčen, nemilosrčen, zlosrčen, hudoben, izprijen: Vulg., Aug.

pravo

A) agg. knjižno hudoben, izprijen

B) m knjižno hudobnež, izprijenec

prō-flīgō¹ -āre -āvī -ātum (flīgere)

1. na tla podreti (podirati), poraziti (poražati), potolči, dotolči, premag(ov)ati, (pre)obvlad(ov)ati: decemplicem numerum hostium N., copias hostium Ci., classem hostium C., hostem, aciem T., dextrum cornu L.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), upropastiti (upropaščati): rem publicam Ci., aliquem L., tantae opes sunt profligatae N.
b) (duševno) pobi(ja)ti, (po)treti, dotolči, potolči: quanto illum maerore afflictum esse et profligatum putatis? Ci.
c) (nravno) poniž(ev)ati: omnia ad perniciem profligata et perdita Ci. v vsem neizmerna poživinjenost in zavrženost, usque eo senatoria iudicia perdita profligataque esse arbitrabatur, ut … Ci.
d) dognati, (do)konč(ev)ati, izgotoviti (izgotavljati), zaključiti (zaključevati), opraviti: profligata quaestio Ci., quantum profligatum sit Iust., profligari plurimum posse Suet., profligare bellum Ci., pugnam L. ali proelium T. odločiti, deos ipsos committere ac profligare bellum L. — Od tod adj. pt. pf. prōflīgātus 3

1. pobit, potrt, beden: maerore afflictus et profligatus Ci.

2. brezbožen, hudoben, pokvarjen: tu omnium mortalium profligatissima et perditissima Ci.

3. (o času) daleč dospevši, blizu konca se nahajajoč: profligatae aetatis Sen. ph. visoke starosti, in profligata esse (biti skoraj končan) Gell. (ki to besedno zvezo kritizira).

rancorous [rǽŋkərəs] pridevnik (rancorously prislov)
ogorčen, hud, srdit, razjarjen, razkačen; zloben, hudoben, potuhnjen, zamerljiv, maščevalen, poln mržnje

rank³ [ræŋk] pridevnik (rankly prislov)
obilen, bohoten, razkošen (with z)
(pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi
domačno slab, hudoben

rank language nespodobno govorjenje
a rank lie debela (gola, očitna) laž
rank nonsense pravi (popoln) nesmisel
rank swindle očitna sleparija, goljufija
rank treason prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo)

rău

I. rea (răi, rele) adj.

1. slab

2. hud

3. hudoben, zloben

II. adv.

1. slabo

2. hudo
□ a-i părea rău biti žal

III. rău rele n

1. zlo

2. slabost

răutăciós -oásă (-óşi, -oáse) adj. zloben, hudoben

r̀đav -a -o
1. rjast, zarjavel: rđav mač
2. slab: rđav čovjek; -a roba; -o zdravlje; -o proći slabo opraviti
3. hudoben: više valja dobar drug nego rđav brat
4. -a trava bot. smiljica

rēo

A) m (f -ea)

1. krivec, krivka; obtoženec, obtoženka:
reo confesso storilec, ki je priznal krivdo
reo di furto krivec za krajo

2. knjižno hudobnež

B) agg. knjižno hudoben, zloben

reptile [réptail]

1. samostalnik
zoologija plazilec
figurativno klečeplazec, petoliznik, lizun; prostak, podlež, ogabnež, "kača"

2. pridevnik
ki se plazi, plazilski
figurativno klečeplazen, petolizniški, podel, zloben, hudoben

the reptile press klečeplazen tisk

reptilian [reptíliən]

1. samostalnik
zoologija plazilec, reptil

2. pridevnik
plazilski
figurativno potuhnjen, podel, zloben, hudoben

roguish [róugiš] pridevnik (roguishly prislov)
lopovski, falotski; sleparski, nepošten; hudoben; navihan, poreden, razposajen, hudomušen, vražji, šegav, šaljiv

a roguish smile poreden, hudomušen smehljaj

rotten [rɔtn] pridevnik (rottenly prislov)
gnil, črviv, trohnel, razpadel; onemogel, izčrpan (od starosti ali uporabe)
pogovorno grd (o vremenu)
figurativno pokvarjen, ničvreden, podel, hudoben
sleng beden, odvraten, gnusen

a rotten business umazan posel (zadeva)
rotten egg gnilo jajce
rotten luck grda (vražja) smola
a rotten play strašansko slaba gledališka igra
Rotten Row jahalna pot v Hydeparku
rotten to the core do stržena gnil, figurativno skoz in skoz pokvarjen
a rotten trick surovo, objestno dejanje
rotten weather zelo grdo vreme
to get rotten zgniti; pokvariti se
something is rotten in the state of Denmark nekaj je gnilega v državi Danski

ruin hudoben, slab, zaničevanja vreden, sprijen, potuhnjen; podel; majhen, neznaten; skop

un tiempo ruin grdo vreme
a ruin, ruin y medio (pregovor) manjši klin se z večjim klinom izbija
rogar a ruines brez koristi ali zaman prositi

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža

scélérat, e [selera, t] adjectif nizkoten, zloben, hudoben, zločinski; lopovski, zlikovski; masculin, féminin zlikovec, hudobnež, lopov, falot