Franja

velik¹ [ê] (velik|a, -o)

1. groß, enako: gleichgroß, neskončno: unendlich groß; izguba, dobiček, mera: hoch
velika verjetnost hohe Wahrscheinlichkeit

2. (prostran) groß, ausgedehnt; (številen) družina, poslušalstvo, izbira: groß
veliko število eine große Zahl, die Vielzahl, hohe Stückzahl
veliko število otrok viele Kinder, der Kinderreichtum
zelo velik sehr groß, obisk ipd.: Rekord-
(obisk der Rekordbesuch)
velike količine … -massen množina
(vode Wassermassen, zemlje Erdmassen)

3. (silen) groß, heftig
veliko veselje große Freude, das Entzücken (na moje veliko veselje zu meiner großer Freude, zu meinem Entzücken)
(hud) Erz- (pijanec der Erzsäufer)
velik ljubitelj der -narr
(knjig Büchernarr, konj Pferdenarr, otrok Kindernarr)

4.
z velikim/veliko/velikimi … mit großem/großer/großen … (z velikim naporom/z velikimi napori mit großem Kraftaufwand)
groß- (z velikim vzorcem [großgemustert] groß gemustert, z velikimi rožami/cvetovi großblumig); grob- (z velikimi zankami grobmaschig, z velikimi lisami grobfleckig, z velikimi porami grobporig); -reich (z veliko maso massereich); -stark (z veliko naklado auflagenstark); hoch- (z velikim številom obratov hochtourig)
z velikim dometom [weittragend] weit tragend
z velikim dosegom mit großer Reichweite, letalstvo Langstrecken-
z veliko večino großmehrheitlich
|
velika riba figurativno ein großer/dicker Fisch
velika živina ein großes/hohes Tier
imeti veliko srečo großes Glück haben, schwer Glück haben
igrati veliko vlogo eine große Rolle spielen
jesti učenost z veliko žlico die Weisheit/Gelehrsamkeit mit Löffeln fressen
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben
v veliki meri in hohem Maße, weitgehend
v veliki naglici in großer Eile, in aller Eile
| ➞ → veliki, Veliki

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind

zadájati (-am) | zadáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. causare, provocare, dare:
zadajati bolečine, skrbi, žalost causare dolori, preoccupazioni, tristezza

2. assegnare, imporre, dare:
zadati komu nalogo assegnare a qcn. un compito

3. assestare, inferire, vibrare:
zadati udarec assestare un pugno
pren. zadati hud udarec svetovnemu miru inferire un grave colpo alla pace mondiale

B) zadájati si (-am si) | zadáti si (-ám si) imperf., perf. refl. darsi, imporsi:
zadati si cilj darsi per scopo

zares² [é] (resno)

1. ernst
vzeti/jemati zares ernst nehmen
komu gre zares s čim: es ist (jemandem) ernst mit (etwas)
ne misliti zares nicht ernst meinen

2. (brez šale) im Ernst
mislim hudo zares es ist mir völliger Ernst damit
zdaj pa zares! Scherz beiseite!
za šalo ali zares? ist das Scherz oder Ernst?

3.
prav zares ernstlich (imeti namen ernstlich die Absicht haben [zu])
zares hud na koga: (jemandem) ernstlich böse

4.
iti zares (biti hudo) hart auf hart gehen, (iti za glavo) an den Kragen gehen
če gre zares im Ernstfall
ironično zdaj gre zares es geht um die Wurst

zločin moški spol (-a …) pravo das Verbrechen (tudi figurativno); -verbrechen (nacističen Naziverbrechen, seksualni/spolni Sexualverbrechen, Sittlichkeitsverbrechen, Triebverbrechen, težek, hud Kapitalverbrechen, vojni Kriegsverbrechen, storjen z nasiljem Gewaltverbrechen); figurativno die Freveltat, die Untat, die Übeltat, das Verbrechen
mesto zločina der Tatort
potek zločina der Tathergang
razkrivanje zločinov die Verbrechensaufklärung
svet zločina die Verbrecherwelt
boj proti zločinom die Verbrechensbekämpfung
preprečevanje zločinov Verbrechensverhütung
dokazati zločin komu (jemanden) überführen
figurativno biti zločin verbrecherisch sein

zločinec samostalnik
(kdor zagreši zločin) ▸ bűnöző

zoboból toothache

hud zoboból bad toothache

zobobòl mal moški spol de dent, odontalgie ženski spol

hud zobobol rage ženski spol de dents
imeti zobobol avoir mal aux dents

zobobòl dolor m de dientes (ali de muelas) ; med odontalgia f

hud zobobol dolores m pl atroces de muelas (ali de dientes)
sredstvo proti zobobolu remedio m contra el dolor de mueles (ali de dientes)
imeti zobobol tener dolor de muelas (ali de dientes)