Franja

grim [grim] pridevnik (grimly prislov)
srdit, hud, krut, neusmiljen, nepopustljiv, strog; čemeren, mračen; ostuden

Mr. Grim smrt
like grim death z vso odločnostjo
grim humour obešenjaški humor

grob grob, nicht glatt: hrapav; Undank, Fehler, Fahrlässigkeit: hud, See: razburkan, nur für Menschen: robat, neotesan, Mehl: oster, Angaben, Daten: približen; grober Undank Recht huda nehvaležnost; aus dem Gröbsten heraus sein biti iz najhujšega

gröblich hud; beleidigen: grobo

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

hart trd; Formulierung, Farbe, Gegensatz: oster, (streng) strog, Kampf, Winter, Gegensatz: hud, Zeit, Leben: težak, Röntgenstrahlen: močan; harter Gaumen trdo nebo; eine hart [Nuß] Nuss trd oreh; hartes Brot trd kruh; harte Hand trda roka; hartes Herz trdo srce; harte Droge trda droga Adverb hart an etwas tik ob; hart auf hart na nož; hart auf hart gehen iti zares, biti hudo (je hudo); hart ankommen delati težave; hart im Nehmen sein mnogo prenesti

hell svetel; Kopf, Wasser, Blick: bister; Stimme: zvonek; Freude, Zorn, Schar: velik; Verzweiflung: hud; helles Bier svetlo pivo; es wird hell dani se; am hellen Tag sredi belega dne

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

immēnso

A) agg.

1. neizmeren, brezkončen

2. ogromen

3. pren. hud, globok, strašen:
odio immenso strašno sovraštvo

B) m brezkončnost (vesolja)

impressionante agg. vznemirljiv, presunljiv; strašen, hud

improbo agg.

1. zloben, hudoben, nepošten

2. naporen, hud, težak:
improba fatica hud napor

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

incazzato agg. vulg. jezen, hud, besen

indīgnor -ārī -ātus sum (indīgnus) imeti (šteti, smatrati) kaj za nedostojno ali nevredno = zaradi česa se (nad čim) (raz)srditi, (raz)gneviti, (raz)jeziti, vznevoljiti, ne(je)voljen biti, hudovati. Sklada se z obj.: Stat., Val. Fl., id factum multi indignabantur N., i. vicem suam L., casum indignabar amici V.; od tod tudi pass. indīgnandus 3 nad komer (čimer) se človek mora vzne(je)voljiti, ne(je)volje vreden, ki zasluži ne(je)voljo, nad katerim se je treba jeziti: Val. Fl., vestis lecto non indignanda O. nad katero se postelji ni treba jeziti; pren.: pontem indignatus Araxes V. noče nositi, ne trpi; z dopolnilom: nimium ait me indignari de tabulis Ci., i. de iugulatione Auct. b. Hisp.; nam. dē s samim abl.: Val. Fl. ali z dat.: Dig.; s kavzalnim stavkom: V., indignantes milites, quod … L.; v časovni obl.: indignor, quandoque … dormitat Homerus H.; v pogojni obl.: Sulpicius in Ci. ep., rex indignatus, si una gens posset efficere Cu.; ret. z inf.: H., Q., Iuv., Lucan., Stat., non indignabere vinci O. ali z ACI: Suet., indignabimini aerarium expilari S., indignari coepit regem evocari C.

2. kot poznolat. medic. t. t. bolezensko razdražiti se, vneti se: Cael. — Od tod adj. pt. pr. indīgnāns -antis ne(je)voljen, vznejevoljen, ogorčen, razsrjen, hud, gneven, nestrpen: Stat., Val. Fl., verba indignantia linguae defuerunt O., ursos … indignantes ferre domum solebat O., venti freta indignantia miscent O., venti indignantes V., i. pectus O.; poklas. z dopolnilom v gen.: (mullorum) genus indignantissimum servitutis Col.; od tod adv. indīgnanter ne(je)voljno: Amm.

in-iūstus 3, adv. -ē

1. nepravičen, krivičen, protipraven, oster, strog: Val. Fl., civis Ci., vir Q., noverca V. trdosrčna, tam iniustus existimator rerum Ci., cum rex iniustus esse coepit Ci., iniustius homine Ter., accusatores iniustissimi Lact., facis iniuste, Laeli, si … Ci., multa iniuste fieri possunt Ci. lahko se zgodijo mnoge krivice, iniuste facta Ci. krivična dejanja, morbus non iniuste terret Cels. ne brez vzroka, iniustissime nihil officere alicui S., iniuste dicere in aliquem Pl., iniustissime aliquid colere S., iniuste iniungere laborem Q., ei ante iniusta poena luenda est, quam iusta repetenda Ci., rogatio iniustissima Ci., iusta … , iniusta causa Ci., iracundia Ci., amor O., i. bellum Ci., fenus L., iniustae vindiciae Ci., incommoda iniustissima Ci., iniustissimum ducere Arn.; subst. iniūstum -ī, n krivica, krivičnost: metu iniusti H., iniusta tueri Q., de iustis et iniustis tractare Q., multa iniusta fiunt Ter., aliquid facere iniustum Lact. krivico storiti; enalaga: iniustus dens O. zob zavisti, iniusta regna O. krivično pridobljeno.

2. metaf.
a) težeč, težek, hud, nadležen: onus Ci., fasces V., dolor Q.
b) neprimeren, nepravšen (pravšnji), neenak: vires Stat.

intense [inténs] pridevnik (intensely prislov)
močan, silen, hud, oster (mraz), intenziven; napet; čustven

intense longing silno hrepenenje
intense light slepeča svetloba
intense cold oster mraz

intense [ɛ̃tɑ̃s] adjectif močan, velik, hud

chaleur féminin; froid masculin intense huda vročina, hud mraz
activité féminin intense znatna delavnost
bruit masculin intense velik hrup
circulation féminin intense sur l'autoroute močan promet na avtomobilski cesti

intēnso agg. močen, silen, silovit, hud:
freddo intenso hud mraz
passione intensa silovita strast
colore intenso temna, živa barva
sguardo intenso prodoren, napet pogled

jâk jáka jáka, dol. jâkī -ā -ō, komp. jȁčī -ā -ē
1. močan: jak kao medvjed; -a armija, tvrđava; -a želja za znanjem
2. bogat, trden: jak gazda
3. močan, oster: jak dokaz, članak
4. odporen: jak prema zimi
5. hud, močan: jak duhan, duvan, vjetar, mraz
6. krepek: -a promjena lingv. krepka sklanjatev
7. trpežen: -o platno
8. imati -e laktove; biti jak na peru imeti ostro pero; on je jak matematičar on je izvrsten matematik; jak tijelom, telom i duhom; jak na zubu klepetav, ujedljiv

jêzan -zna -o
1. jezen, hud: Turci su -i na Moskove
2. grozljiv: -e riječi; jezan pogled u provaliju

kîvan -vna -o (t. kin, perz.)
1. jezen, hud: biti kivan na što
2. hudoben, hud: -a sudbina