Franja

upogiba|ti (-m) upogniti hrbet ipd.: beugen; tehnika biegen, verbiegen, durchbiegen, rob: einbiegen, (etwas) abkanten; vnaprej: vorbiegen
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen

upogíbati (-am) | upogníti (upógnem) imperf., perf.

1. curvare, inclinare, piegare; inarcare; torcere:
upogniti hrbet curvare la schiena (tudi pren.)
upogniti železno palico piegare una sbarra di ferro

2. upogniti pren. (ukloniti) piegare; soggiogare, sottomettere:
upogniti komu voljo piegare la volontà di qcn.
upogniti sosednje dežele sottomettere i paesi vicini

urézati (uréžem) | urezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tagliare, ferire di taglio

2. ekst. tagliare

3. pren. colpire, battere; dare un pugno, dare pugni:
urezati s pestjo po mizi dare un pugno sul tavolo
urezati koga čez hrbet dare un colpo, un pugno sulla schiena

4. pren. ferire, farsi sentire; risentire (il colpo):
beseda ga je urezala la parola (malevola, cattiva) lo ferì

5. prendere a suonare, a cantare; intonare:
urezati koračnico, polko prendere a suonare una marcia, una polka
urezati pesem intonare una canzone

6. aprire il fuoco:
urezati jo po napadalcih aprire il fuoco sugli attaccanti

7. pog.
urezati jo andarsene, andarsene frettolosamente

B) urézati se (uréžem se) | urezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. tagliarsi; ferirsi:
urezati se z britvico tagliarsi con la lametta

2. pog. (zmotiti, motiti se) sbagliare, sbagliarsi:
hudo, pošteno se urezati sbagliarsi di grosso

uslóčati (-am) | uslóčiti (-im)

A) imperf., perf. inarcare; arcuare:
usločati hrbet inarcare la schiena

B) uslóčati se (-am se) | uslóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. inarcarsi

usnjen [é] (-a, -o) ledern, aus Leder, Leder- (čevelj der Lederschuh, gumb der Lederknopf, jermen der Lederriemen, der Ledergurt, jopa/jopič die Lederjacke, kovček der Lederkoffer, obroba der Lederbesatz, pas der Ledergürtel, plašč der Ledermantel, podplat die Ledersohle, predmet die Lederarbeit, rokavica der Lederhandschuh, stol der Ledersessel, stran die Lederseite, tapeta die Ledertapete, torbica/torba die Ledertasche, hlače die Lederhose); vezava: Leder- (hrbet der Lederrücken, platnice der Ledereinband)
usnjena obloga die Belederung
usnjena vezalka der Schnürriemen
usnjeni papir das Lederpapier

ustrojíti (-ím) perf. usnj. conciare (la pelle):
pren. ustrojiti komu hrbet spazzolare la schiena di qcn.
ustrojiti si roke indurire, incallire le mani

valováti (-újem) imperf.

1. ondeggiare; fluttuare; mareggiare:
žito valuje v vetru il grano ondeggia al vento
dolgi lasje ji valujejo čez hrbet i lunghi capelli le ondeggiano sul dorso

2. pren. risplendere; balenare:
v njegovih besedah je valovalo upanje nelle sue parole balenava la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prsi ji valujejo od vznemirjenja il petto le ansima dall'eccitazione

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

véter vent moški spol

vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

vpádati (-am) | vpásti (vpádem) imperf., perf.

1. calare, fare incursione:
vpadati na sosednja ozemlja fare incursione nei territori vicini

2. pren. capitare, calare, piombare:
nepričakovano je vpadel v hišo piombò in casa inaspettatamente

3. fiz. incidere, pervenire:
žarki so poševno vpadali na lečo i raggi incidevano obliquamente sulla lente
pog. vpadati, vpasti komu v besedo intervenire nel discorso di qcn., interrompere il discorso
pog. vpadati v hrbet colpire, assalire alle spalle

zabôden stabbed

zabôden v hrbet stabbed in the back
gledati kot zabôden vol to stare like a stuck pig

zabôsti to stab; to stick; to prick

zabôsti koga v hrbet to stick a knife into someone's back

zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

2. colpire, battere, centrare:
strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

4. vincere:
zadeti na loteriji vincere alla lotteria

5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

6. interessare:
povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

7. subire, esser colto:
kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

8. cogliere:
slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno

zalépiti (-im) | zalépljati (-am)

A) perf., imperf. incollare, appiccicare:
zalepiti z lepilnim trakom incollare col nastro adesivo
pren. zalepiti pogled v koga fissare qcn. con lo sguardo
pren. zalepiti ušesa non sentire, lasciar perdere, sorvolare

B) zalépiti se (-im se) | zalépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi; attaccarsi:
mokra srajca se mu je zalepila na hrbet la camicia bagnata gli si era appiccicata sulla schiena

zasadíti to plant (v in, z with)

zasadíti v tla to fix in the ground
zasadíti vrt to lay out a garden
zasadíti v presledkih to plant out
zasadíti komu nož, bodalo v hrbet to stab someone in the back

zavarováti (-újem) imperf.

1. proteggere, difendere; premunire; coprire:
zavarovati rastlino pred mrazom proteggere la pianta dal freddo
pren. komu zavarovati hrbet coprire le spalle a qcn.
zavarovati domača podjetja pred tujo konkurenco proteggere l'industria nazionale dalla concorrenza estera

2. difendere, tutelare, assicurare:
zavarovati lastne koristi tutelare i propri interessi
zavarovati anonimnost assicurare l'anonimità

3. jur. assicurare:
zavarovati avtomobil, premoženje assicurare l'automobile, il patrimonio
invalidsko, pokojninsko zavarovati assicurare contro l'invalidità, per la vecchiaia

zazébsti (-zébem) perf.

1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi

2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo

zgŕbiti (-im)

A) perf. aggobbire; curvare:
zgrbiti hrbet curvare la schiena

B) zgŕbiti se (-im se) perf. refl.

1. aggobbire; ingobbire, ingobbirsi; curvarsi:
zgrbiti se od pretiranega učenja aggobbire per il troppo studio
zgrbiti se pod težo bremena curvarsi sotto il peso

2. redko (zgrbančiti se) corrugarsi

zgrbljen (-a, -o) gebückt
zgrbljen hrbet der Rundrücken