Franja

potákniti (-em) | potíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. vrtn., agr. piantare, moltiplicare per talea, impiantare (le talee), mettere a radicare (le talee), mettere a dimora (le talee); ekst. disporre, sistemare:
potakniti veje za grah infrascare i piselli
potakniti natiče za paradižnik impalare i pomodori
potikati pelargonije impiantare i pelargoni

2. infilare

3. pren. (poskriti, skriti) nascondere

4. (vtakniti, vtikati) mettere

B) potíkati se (-am se) imperf. refl. vagabondare, bighellonare, andare a zonzo, andare in giro:
kod se potika tako dolgo dove diavolo è andato a finire

pritlíkav nain, minuscule, lilliputien

pritlikavo drevo arbre nain
pritlikav grah (petits) pois nains
pritlikava rast nanisme moški spol

ramé, e [rame] adjectif

haricots masculin pluriel, pois masculin pluriel ramés preklasti fižol, grah
cerf masculin ramé jelenče
boulet masculin ramé krogla na verigi

razklán split (up); cleft

posušeni in razkláni grah split peas pl

scale³ [skéil]

1. samostalnik
luska, luskina (ribe itd.)
zoologija košeniljka
medicina zobni kamen; usedlina, kotlovec; tanka plast, obloga
tehnično vžigalo

the scales fell from his eyes figurativno oči so se mu odprle, spregledal je
to come off in scales oluščiti se (o koži)
to remove the scale odstraniti zobni kamen ali kotlovec

2. prehodni glagol
ostrgati (luske), (o)luščiti
tehnično sestrugati, ostrugati, očistiti od kotlovca; odstraniti (zobni kamen)
neprehodni glagol
luščiti se

to scale almonds, peas oluščiti mandlje, grah
to scale s.o.'s teeth odstraniti komu zobni kamen
to scale off luščiti se; osmukati se (listje)

shell² [šel] prehodni glagol
(o)lupiti, (o)luščiti, odstraniti lupino, skorjo; prekriti s školjkami, z oklepom, z lupino
vojska bombardirati, obsipati z izstrelki (granatami, minami)

to shell peas luščiti grah
to shell nuts tolči, treti orehe
neprehodni glagol
izpasti (o semenu)

shooter [šú:tə]
strelec
pogovorno strelno orožje (zlasti revolver); žoga pri kriketu, ki ob udarcu na zemljo ne odskoči, ampak se zakotali

pea-shooter pihalnik (za grah)
six-shooter revolver na šest izstrelkov

sládek sweet; sugared; honeyed; syrupy

sládek kot méd as sweet as honey
sládki grah sweet pea
sládki koren botanika liquorice
sládka voda fresh water
imeti sládek okus to taste sweet, to have a sweet taste

sladkorn|i [ó] (-a, -o) Zucker- (grah die Zuckererbse, javor der Zuckerahorn, stožec der Zuckerhut, glazura der [Zuckerguß] Zuckerguss, rastlina agronomija in vrtnarstvo die Zuckerpflanze, raztopina die Zuckerlösung, vata die Zuckerwatte, voda das Zuckerwasser)

split² [split] pridevnik
razcepljen, razklan, razbit; razpokan

split infinitive nedoločnik, ki je s prislovom ločen od predloga to
split peas posušen in razklan grah
split pin klin, ki se odpre, ko se porine skozi luknjo
split ring preklan obroč, na katerega se nanizajo ključi
split second hipec, trenutek
split ticket politika, ameriško volilni listek s kandidati več strank
split cloth medicina povoj z več konci

stróčje gousse(s) ženski spol (množine) , cosse(s) ženski spol (množine)

fižol v stročju haricots moški spol množine verts
grah v stročju pois moški spol množine en cosse

stróčji leguminoso

stročji fižol judías f pl verdes
stročji grah guisantes m pl verdes

stróčnica (-e) f

1. bot., vrtn. pl. stročnice legumi, leguminose;
grah je stročnica i piselli sono legumi

2. ekst.
stročnice nabojev tasche delle cartucce (nella cartucciera)
teh. vpenjalna stročnica bussola di serraggio

sustenance [sʌ́stinəns] samostalnik
vzdrževanje, preživljanje, oskrbovanje; sredstva za življenje, hrana; hranilna vrednost, hranilnost
figurativno podpora, opora, zaslomba, pomoč

sustenance for body (mind) telesna (dušna) hrana
to be in want even of sustenance (celó) še jesti dovolj ne imeti
there is more sustenance in peas than in potatoes grah je bolj hranilen kot krompir
to live a week without sustenance živeti teden dni brez hrane

sušen (-a, -o) getrocknet, gedörrt, strojno: maschinengetrocknet, zračno: luftgetrocknet, zmrzovalno: gefriergetrocknet; Dörr-, Trocken- (grah die Trockenerbse, zelenjava Dörrgemüse, Trockengemüse, sadje das Dörrobst)
sušenni slad das Darrmalz

testen [é] (-a, -o) teigig; teigartig
testeni grah die Backerbse

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

vitica samostalnik
1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsányFižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ indaNa dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.

zelén vert ; (neizkušen) inexpérimenté

zelen od jeze (zavisti) pâle (ali blême) de colére (d'envie)
svetlo (temno) zelen vert clair (foncé)
zelen grah petits pois
zeleno sadje fruits verts
zelena igralna miza tapis vert
zeleni pas (v mestu) zone verte
zeleni val (v prometu) feux coordonnés
voziti v zelenem pasu (po mestu) rouler au vert
postati zelen devenir vert, verdir
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir à équilibrer son budget