Franja

будува́ти -ду́ю недок., gradíti -ím nedov.

вибудо́вувати -до́вую недок., gradíti -ím nedov.

воздвигать, воздвигнуть postavljati, postaviti, (z)graditi

наводить, навести privajati, privesti, napelj(ev)ati; voditi, usmerjati, usmeriti; zbujati, zbuditi, povzročati; (z)graditi;
н. на мысль pripraviti na misel;
н. на следы privesti na sled;
н. страх zbujati strah;
н. грусть navdajati ž žalostjo;
н. порядок uvesti red, urediti;
н. гостей pripeljati goste;
наводить пушку meriti s topom;
н. мост graditi most;
н. разговбр napeljati pogovor;
н. зрительную трубу nameriti daljnogled;
н. справки zbrati informacije;
н. лоск loščiti, dati lesk;
н. тень senco vreči na koga, sumiti koga

обстраивать, обстроить (ob)zida(va)ti, (z)graditi (naselbine);

обстраиваться zidati, graditi;
город обстраивается v mestu se mnogo gradi

ограждать, оградить ograjati, (o)graditi; (ob)varovati

создавать, создать ustvarjati, ustvariti; ustanavljati, ustanoviti; oblikovati; (z)graditi

сооружать, соорудить (z)graditi, (se)zidati, postaviti, narediti; prirejati, prirediti

строить

1. graditi, zidati; delati;
правильно с. мысль pravilno formulirati misel;
с. воздушные замки zidati gradove v oblakih;
с. глазки spogledovati se, zaljubljeno gledati;
с. куры dvoriti;
с. козни spletkariti;

2. (voj.) postavljati v red;

устраивать, устроить (z)graditi, postaviti; urejati, urediti; prirejati, prirediti; organizirati; zasnovati; spravljati, spraviti;
у. на службу preskrbeti službo;
у. забастовку organizirati stavko;
это меня устраивает to mi je pogodu;
это меня не устроит s tem mi bo malo pomagano;

architecturer [-türe] verbe transitif natančno graditi

roman masculin bien architecturé dobro zgrajen roman

br̀vnati -ām brunati, graditi z bruni

camīnō -āre (-āvī) -ātum (camīnus) v obliki ognjišča (z)graditi, postaviti (postavljati): acervi... luto caminantur Plin., fossura caminata Plin. obokan.

címprati -am razg.
1. graditi drvenjaru: pri sosedu cimprajo
2. ekspr. raditi: v prostem času rad kaj cimpra

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.

corduroy² [kɔ́:durɔi] prehodni glagol
ameriško graditi cesto iz prečnih brun

ćèmeriti -īm zastar. graditi na obok: ćemeriti most, crkvu

délati -am
I.
1. raditi: delati od jutra do večera; delati fizično, umsko; dela kakor črna živina
radi kao robijaš, dirinči; delati v industriji, v kmetijstvu
2. praviti: delati dolgove, verze, teškoče, nemir v razredu; delavci delajo malto; delati iz muhe slona
praviti od mušice slona
3. činiti: delati sramoto celi družini; delati krivico
praviti nepravdu; delati pokoro
činiti pokoru, ispaštati; delati dolgove
činiti dugove, zaduživati se; delati čudeže
praviti, činiti, tvoriti čudesa; delati škodo
4. delati most čez reko
graditi most preko rijeke, reke; delati maturo
polagati maturu; delati s kom kakor svinja z mehom
rđavo postupati s kim; z njo dela kakor s cunjo
ružno postupa s njom; srce mu je začelo delati
srce mu je proradilo; strup je začel delati
otrov je proradio; delati komu kratek čas
prekraćivati komu vrijeme, zabavljati koga; delati gnezdo
graditi gnijezdo (gnezdo); delati njivo
obradivati njivu; delati gaz
utirati put u snijegu, snegu; delati tlako
kulučiti komu; delati napotje komu
smetati komu; delati komu skrbi
zadavati komu brige; norca se delati iz koga
zbijati s kim šalu
II. delati se
1. raditi se: pri nas se samo dopoldne dela
2. praviti se: bula se mu dela na vratu; delati se važnega
praviti se važnim
3. praviti se, graditi se: dela se bolnega, prijatelja; dan se dela
sviće; mrak se dela
smrkava se; noč se dela
nastaje noć, noć se hvata

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.