Franja

znášati -am
I.
1. noseći skupljati, nositi na jedno mjesto: znašati drva na kup
2. graditi: znašati gnezdo
3. nagomilavati: naliv znaša blato na travnik
4. iznositi: račun znaša 3000 tolarjev
II. znašati se nad kom iskaljivati gnjev na kom

будува́ти -ду́ю недок., gradíti -ím nedov.

вибудо́вувати -до́вую недок., gradíti -ím nedov.

воздвигать, воздвигнуть postavljati, postaviti, (z)graditi

наводить, навести privajati, privesti, napelj(ev)ati; voditi, usmerjati, usmeriti; zbujati, zbuditi, povzročati; (z)graditi;
н. на мысль pripraviti na misel;
н. на следы privesti na sled;
н. страх zbujati strah;
н. грусть navdajati ž žalostjo;
н. порядок uvesti red, urediti;
н. гостей pripeljati goste;
наводить пушку meriti s topom;
н. мост graditi most;
н. разговбр napeljati pogovor;
н. зрительную трубу nameriti daljnogled;
н. справки zbrati informacije;
н. лоск loščiti, dati lesk;
н. тень senco vreči na koga, sumiti koga

обстраивать, обстроить (ob)zida(va)ti, (z)graditi (naselbine);

обстраиваться zidati, graditi;
город обстраивается v mestu se mnogo gradi

ограждать, оградить ograjati, (o)graditi; (ob)varovati

создавать, создать ustvarjati, ustvariti; ustanavljati, ustanoviti; oblikovati; (z)graditi

сооружать, соорудить (z)graditi, (se)zidati, postaviti, narediti; prirejati, prirediti

строить

1. graditi, zidati; delati;
правильно с. мысль pravilno formulirati misel;
с. воздушные замки zidati gradove v oblakih;
с. глазки spogledovati se, zaljubljeno gledati;
с. куры dvoriti;
с. козни spletkariti;

2. (voj.) postavljati v red;

устраивать, устроить (z)graditi, postaviti; urejati, urediti; prirejati, prirediti; organizirati; zasnovati; spravljati, spraviti;
у. на службу preskrbeti službo;
у. забастовку organizirati stavko;
это меня устраивает to mi je pogodu;
это меня не устроит s tem mi bo malo pomagano;

architecturer [-türe] verbe transitif natančno graditi

roman masculin bien architecturé dobro zgrajen roman

br̀vnati -ām brunati, graditi z bruni

camīnō -āre (-āvī) -ātum (camīnus) v obliki ognjišča (z)graditi, postaviti (postavljati): acervi... luto caminantur Plin., fossura caminata Plin. obokan.

címprati -am razg.
1. graditi drvenjaru: pri sosedu cimprajo
2. ekspr. raditi: v prostem času rad kaj cimpra

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.

corduroy² [kɔ́:durɔi] prehodni glagol
ameriško graditi cesto iz prečnih brun

ćèmeriti -īm zastar. graditi na obok: ćemeriti most, crkvu

délati -am
I.
1. raditi: delati od jutra do večera; delati fizično, umsko; dela kakor črna živina
radi kao robijaš, dirinči; delati v industriji, v kmetijstvu
2. praviti: delati dolgove, verze, teškoče, nemir v razredu; delavci delajo malto; delati iz muhe slona
praviti od mušice slona
3. činiti: delati sramoto celi družini; delati krivico
praviti nepravdu; delati pokoro
činiti pokoru, ispaštati; delati dolgove
činiti dugove, zaduživati se; delati čudeže
praviti, činiti, tvoriti čudesa; delati škodo
4. delati most čez reko
graditi most preko rijeke, reke; delati maturo
polagati maturu; delati s kom kakor svinja z mehom
rđavo postupati s kim; z njo dela kakor s cunjo
ružno postupa s njom; srce mu je začelo delati
srce mu je proradilo; strup je začel delati
otrov je proradio; delati komu kratek čas
prekraćivati komu vrijeme, zabavljati koga; delati gnezdo
graditi gnijezdo (gnezdo); delati njivo
obradivati njivu; delati gaz
utirati put u snijegu, snegu; delati tlako
kulučiti komu; delati napotje komu
smetati komu; delati komu skrbi
zadavati komu brige; norca se delati iz koga
zbijati s kim šalu
II. delati se
1. raditi se: pri nas se samo dopoldne dela
2. praviti se: bula se mu dela na vratu; delati se važnega
praviti se važnim
3. praviti se, graditi se: dela se bolnega, prijatelja; dan se dela
sviće; mrak se dela
smrkava se; noč se dela
nastaje noć, noć se hvata