Franja

sandcastle [sǽndka:sl] samostalnik
grad iz peska (na plaži)
figurativno hiša iz igralnih kart

skrajno äußerst, höchst; in höchstem Grad, aufs äußerste; extrem; oddaljen: himmelweit (entfernt); über- (buden überwach, natančen übergenau, previden übervorsichtig), erz-, stock-, kreuz- (konzervativen erzkonservativ, stockkonservativ, nesrečen kreuzunglücklich, neumen erzdumm, kreuzdumm, pošten kreuzehrlich), ober- (fin oberfein), ur- (komičen urkomisch), hunds- (beden hundsmiserabel, hundselend)
| ➞ → neumen, zanimiv ….

Stammburg, die, matični grad

Stammschloß, Stammschloss, das, matični grad (rodu)

stopinjsk|i (-a, -o) Grad- (lestvica die Gradeinteilung, mreža das Gradnetz)

upoštevanost [é] ženski spol (-i …) Grad/Ausmaß der Berücksichtigung

velemésto s velegrad, veliki grad, velika varoš

Vetera -um, n ali (s celim izrazom) Vetera castra Stari grad (zdaj Birten pri mestu Xanten), mesto v Belgijski Galiji ob Renu: T.

Wasserschloß, Wasserschloss, das, vodni grad; bei der Wasserleitung: zbiralnik, rezervoar

Wolkenkuckucksheim, das, grad v oblakih

Zwingburg, die, historische Bedeutung, Geschichte utrjeni grad (na razgledni točki)

affossare

A) v. tr. (pres. affōsso)

1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih

2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom

3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice

4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog

B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte

akademsk|i [é] (-a, -o) akademisch
akademska stopnja akademischer Grad
akademski slikar der Kunstmaler

Alcathoē -ēs, f (Ἀλκαϑόη, prim. Alcathous) Alkatoja, po Alkatoju imenovani megarski grad, pesn. vsa pokrajina Megarida ob Korintskem zalivu: O.

altura f

1. višina, vzpetina, grič, hrib:
il castello sorgeva su un'altura grad je stal na vzpetini

2. star. ošabnost, ponos

3. navt. odprto morje:
pesca d'altura ribolov na odprtem morju

anekdota samostalnik
(duhovita zgodba) ▸ anekdota [pogosto v zgodovinskem kontekstu] ▸ adoma Anekdota pripoveduje, kako je nastal grad Rudenek. ▸ Az anekdota Rudenek vára létrejöttéről szól.
Z nami sta delila anekdote iz šolskih klopi, družinskega življenja. ▸ Az iskoláskorukról és a családi életükről anekdotáztak nekünk.
O Dioklecijanu je krožilo mnogo zgodb in anekdot. ▸ Sok történet és anekdota szól Diocletianusról.

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

bavarski pridevnik
(o Bavarski in Bavarcih) ▸ bajor

bójda adv. (baje) sembra, si dice:
grad je bojda sezidal neki plemič sembra che il castello fosse stato costruito da un nobile

Byrsa -ae, f (Βύρσα, iz sir. bîrtha grad) Birza, utrjen grad v Kartagini: L., V. Od tod adj. Byrsicus 3 birški, pesn. = kartažanski: tecta Sid.