Franja

fosse [fos] féminin jama, luknja; grob; (fosse d'orchestre) théâtre prostor za orkester

fosse d'aisance greznica
fosse à chaux apnena jama, apnica
fosse collective, commune skupinski, množični grob
fosse nasale nosna jamica
fosse aux ordures, à fumier, à purin jama za smeti, gnoj, gnojnico
fosse aux lions, aux ours levji, medvedji obor (jama v živalskem vrtu)
fosse de saut (sport) jama (s peskom) za doskok
avoir pied dans la fosse, être au bord de la fosse biti z eno nogo v grobu
creuser sa propre fosse lasten grob si kopati
descendre dans la fosse aux lions (figuré) izpostaviti se veliki nevarnosti

fovea -ae, f

1. jama, luknja, rupa, grob: ut (umor) in foveam fluat Lucr., (cadavera) humo tegere ac foveis abscondere V.

2. occ.
a) lovilna jama, jama za lov: belua, quae quondam in foveam incidit Ci., ursi foveis capti C., fovea atque igni venarier Lucr., cautus enim metuit foveam lupus H., iacens in fovea lupus Ph. v volčjem brlogu (volčini); pren.: Macr., in foveam decidere Pl., Lact., haec tamquam foveam praetergressa est Ci.
b) maternica, materino telo: genitales feminae foveae Tert.
c) vrzel v kakem spisu: Tert.

fragōsus 3,

I. (frangere)

1. krhek, drobeč (se), razdrobljen: fragosa patri, cava corpore naro Lucr.

2. neraven, negladek, hrapav, grudast: silvis horrentia saxa fragosis O.; metaf. (o govoru) negladek, hrapav, grob: fragosa atque interrupta oratio; subst. n. plur.: aures fragosis offenduntur Q. —

II. (fragor) bobneč, šumeč, hrumeč, treskajoč, ropotajoč: fr. torrens V., lux Val. Fl. (strela); komp. adv.: fragosius sidunt Plin. glasneje, hrupneje, z večjim hruščem.

fruste [früst] adjectif obrabljen, odrgnjen; že nečitljiv, zabrisan, skoraj obledel; neobdelan; skažen, pokvarjen; figuré grob, neizkušen; médecine nerazvit

gòmila ž
1. kup: slagati drva, kamenje u -e; trpati novac na -u; baciti što na -u; metati sijeno u -e devati seno v kupe; gomila pepela, troske; gomila gruha kup grušča
2. gomila, grob: kultura grobnih gomila
3. kurgan: skitska gomila
4. množica, ljudstvo: žurnalizam je glas -e
5. drhal: voditi -e
6. truma, gruča

gomíla ž
1. gomila, hrpa: gomila drv, kamenja, gnoja
2. silesija: tam je zbrana gomila ljudi
3. gomila, humka, gromulja, grob: položiti venec na -o

gotesco grotesken, čuden; smešen, grob

gotesco m grotesknost

Grab, das, (-es, Gräber) grob; bis ans Grab do groba; ins Grab bringen spraviti v grob; sich im Grabe umdrehen obračati se v grobu; am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen biti z eno nogo v grobu; zu Grabe tragen pokopati; ein frühes Grab prezgodnji grob; ein feuchtes Grab smrt v valovih; verschwiegen wie das Grab molčeč kot grob; etwas mit ins Grab nehmen vzeti s seboj v grob

Grabstätte, die, grobišče; (Grab) grob; (Gruft) grobnica

Grabstelle, die, grob, grobni prostor

grave² [greiv] samostalnik
grob
figurativno smrt

as close (ali silent) as the grave tih ko riba
enough to make s.o. turn in his grave dovolj hudo, da bi se človek še v grobu obrnil
one foot in the grave z eno nogo v grobu
as secret as the grave molčečen ko grob
to find one's grave, to sink into the grave umreti
s.o. is walking over my grave zona me spreletava

gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

gros bagage masculin težka prtljaga
grose artillerie težko topništvo
grose affaire velika, važna kupčija
grose besogne glavno delo
gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
une grose femme debela ženska
une femme grose noseča ženska
elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
gros gibier velika divjad
gros industriel veleindustrijec
gros commerçant veletrgovec
Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
grose fièvre huda vročica
gros lot glavni dobitek
la mer est grose morje je razburkano
gros rire bučen smeh
gros rhume hud nahod, hud prehlad
gros pain domač kruh
gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
grose rivière narasla reka
grose plaisanterie groba, surova šala
gros temps viharno vreme (na morju)
de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
gros de conséquence težkih posledic
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
il a les yeux gros na jok mu gre
avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
coûter gros drago stati
devenir gros rediti se
dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
faire les gros yeux preteče gledati
jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...

grosero grob, surov; okoren, neroden; neizobražen; neumetniški

grosero m surovež, surovina

grosolán -ă (-i, -e) adj. grob, robat, neotesan, neolikan

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

grossolano agg. grob, robat, neotesan, neolikan:
parole grossolane neolikane besede
maniere grossolane robato vedenje

grûb grúba grúbo, dol. grûbī -ā -ō, komp. grȕbljī -ā -ē
1. grob, debel, hrapav, raskav: grub kamen, glas; -o sukno; -a turpija, -i pijesak, filter, raster; -a gradnja, obrada, procjena, žbuka; -o brušenje, sito; -o obraditi drvo
2. surov: grub čovjek
3. velik: -a pogreška

grubòlik -a -o s surovim licem, grob, surov: -i industrijalci

heavy¹ [hévi] pridevnik (heavily prislov)
težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča
ekonomija medel, slab (trg)
tisk masten (tisk)

heavy crop obilna letina
heavy with child noseča
heavy drinker hud pivec
heavy fate žalostna usoda
heavy fog gosta megla
heavy guns (ali artillery) težka artilerija, figurativno silovit napad, nevaren nasprotnik
heavy in (ali on) hand težko vodljiv (konj)
heavy industries težka industrija
heavy losses težke izgube
heavy metal težka kovina, figurativno silen vpliv, močna osebnost
heavy news žalostna novica
heavy road težko prehodna cesta
gledališče heavy scene mračna scena
heavy sea razburkano morje
heavy sky preteče nebo
heavy with sleep omotičen od spanja
ekonomija heavy sale slaba prodaja
heavy taxes visoki davki
to lie heavy on težiti koga
to rule with a heavy hand vladati s trdo roko
time hangs heavy (on my hand) čas se mi vleče

hirsute [irsüt] adjectif sršast, sršav, ščetinast; skuštran; namršen; figuré surov, grob, čemeren, godrnjav, siten