Franja

peccare v. intr. (pres. pēcco)

1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum

posŕnuti pòsr̄nēm
1. spodrsniti: posrnuti na ledu; čovjek mora gledati da ne posrne
2. opoteči se: još mi nikad posrnuo nisi, a danas mi poče posrtati
3. pasti, omahniti: posrnuti pod teškim teretom
4. pasti, grešiti, narediti greh: dakle si posrnula?
5. ekspr. gospodarsko jo zavoziti: posrnuo je seljak, posrnuli smo i mi

pregrijèšiti prègriješīm (ijek.), pregréšiti prègrēšīm (ek.)
1. grešiti, storiti greh: odlučiše prije pošteno umrijeti nego nepošteno pregriješiti
2. pregrešiti se: ako bi drugi put pregiješio

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

relapso agg. relig. ki je spet zapadel v greh, v krivo vero

sagrijèšiti sàgriješīm (ijek.), sagréšiti sàgrēšīm (ek.) zagrešiti, pregrešiti se, narediti greh: ako je jezik sagriješio, nije srce

scandalizō -āre -āvī -ātum (tuj. σκανδαλῖζω) pohujšati (pohujševati), zvoditi (zvajati) v greh, zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati, zapeljavati): ECCL. – Soobl. scandaliziō: IT.

scandalum -ī, n (tuj. σκάνδαλον)

1. spotik, spotikljaj (konkr.): PRUD.

2. metaf. pohujš(ev)anje, zavajanje, zapeljevanje v greh: ECCL.

sin² [sin] neprehodni glagol & prehodni glagol
napraviti greh, grešiti, pregrešiti se, napraviti prestopek ali prekršek (against zoper, proti)

to sin against the rules pregrešiti se zoper pravila
to sin one's mercies izgubiti milost, pregrešiti se, biti nehvaležen
to sin away z grehom (grehi) lahkomiselno izgubiti, zaigrati (one's happiness svojo srečo)
he is more sinned against than sinning figurativno on je bolj žrtev kot krivec, bolj zasluži pomilovanje kot grajo

soloecismus -ī, m (tuj. σολοικισμός)

1. solecízem, slovnično nepravilna zveza besed (napaka pri izgovarjanju ali v skladnji): Corn., Sen. rh., Q., Ap., Gell., Tert., Aus., Arn., Isid.

2. metaf. napaka nasploh: soloecismum liceat fecisse marito Iuv., saepe soloecismum mentula nostra facit Mart.; poseb. greh (prekršek, pregrešek, prestopek) zoper dostojnost: apud Christianos soloecismus est magnus et vitium Hier.

Sündenfall, der, greh prvega človeka; izvirni greh (tudi figurativ)

Todsünde, die, smrtni greh

Unterlassungssünde, die, figurativ greh opustitve

Ursünde, die, prvi greh

zgrijèšiti zgrȉješīm (ijek.), zgréšiti zgrȇšīm (ek.)
I.
1. grešiti, narediti greh: pošla je s njim u stan i zgriješila bludno; zgriješi glava, a rep plaća
2. pregrešiti se: no ljudi tek su ljudi, i najbolji kadikad zgriješi
3. pregrešiti se nad kom: on je protiv tebe zgriješio što je prikovao uza se; zgriješiti bogu pregrešiti se pred bogom
II. zgriješiti se pregrešiti se: nekad se zgriješim, pa na boga se ljutim

грехопадение n izvirni greh, padec v greh

грешок m majhen greh, napakica

ànti adv. nareč. (menda) mica:
anti ne boš rekla, da je taka lepa ljubezen greh? non dirai mica che un amore così bello sia peccato?

besetting [bisétiŋ] pridevnik
neustavljiv; ukoreninjen

besetting sin greh iz navade

bìlježiti -īm (ijek.), bèležiti -ȋm (ek.)
1. zapisovati: bilježiti u crnu knjigu
2. zaznamovati, začrtovati: majstor bilježi olovkom daske; kazna pečat srama bilježi sred čela
3. beležiti, notirati
4. zarezovati: bilježiti u raboš
5. bilježiti u grijeh, u greh šteti za greh