Franja

Erythēa in Erythīa -ae, f (Ἐρύϑεια) Eriteja (Eritija),

1. otok v Gadskem zalivu ob ustju reke Gvadalkvivira, od koder je baje Herakles odpeljal Gerionovo govedo: Pr., Mel., Plin. Od tod adj. Erythēïs -idis, f (Ἐρυϑηΐς) iz Eriteje, eritejska: praeda (= Gerionovo govedo) O. Erythīus 3 eritijski: Sil.

2. mesto v Aziji, najbrž v Paflagoniji: Val. Fl.

Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) — Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.

evropski bizon stalna zveza
zoologija Bison bonasus (govedo) ▸ európai bölény
Sopomenke: zober

ganado moški spol živina, čreda živine; množica ljudi; domače uši

ganado bravo neukročena živina; biki, namenjeni za bikoborbe
ganado caballar konji
ganado cabrío koze
ganado lanar ovce
ganado mayor rogata živina
ganado menor drobnica
ganado ovejuno ovce
ganado de cerda, ganado porcino, ganado moreno ščetinarji
ganado de pata (pezuña) hendida dvoparklarji
ganado vacuno govedo
guardar ganado pasti živino
criar ganado rediti živino
perro de ganado pastirski pes
tren de ganado živinski vagon

hoof¹ [hu:f] samostalnik
kopito, parkelj
šaljivo noga

on the hoof živ, nezaklan (govedo)
under the hoof zatiran
to beat (ali pad) the hoof iti peš, pešačiti
cloven hoof vrag
to show the cloven hoof pokazati se v slabi luči

indijski bivol stalna zveza
zoologija Bubalus arnee (govedo) ▸ indiai bivaly
Sopomenke: vodni bivol

kafrski bivol stalna zveza
zoologija Syncerus caffer (govedo) ▸ kafferbivaly

marijadvórski (-a -o) adj. vet.
marijadvorsko govedo bovini isabellini

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

pedazo moški spol kos; grižljaj

pedazo de animal, pedazo de bruto, pedazo de bárbaro (fig) govedo, teleban, surovina
el pedazo de mi alma (ali corazón), pedazo de mis entrañas moj ljubček, moj srček
pedazo de pan fig dobrodušen človek
por un pedazo de pan za smešno nizko ceno, zastonj
pedazo por pedazo kos za kosom
poner un pedazo a nekaj zakrpati
caerse a pedazos do smrti utrujen biti
hacer pedazos razkosati, uničiti; preprečiti (načrte)
hecho pedazos nadvoje, narazen
a pedazos, en pedazos v kosih
hacerse pedazos pop konec vzeti

pedigree [pédigri:] samostalnik
rodovnik, veja, rodoslovje; poreklo, izvor

agronomija pedigree stock plemensko govedo

pítati engraisser , (perutnino) gaver , (rediti) alimenter

pitati govedo mettre des bovins à l'engrais
pitati perutnino, živino engraisser des volailles, du bétail

pítati (-am) imperf.

1. dar da mangiare; imbeccare, nutrire

2. ingrassare; ingozzare:
pitati govedo, svinje ingrassare bovini, porci
pitati gosi, race ingozzare oche, anitre

3. pren.
pitati koga s pridigami predicare a qcn.
pitati s psovkami coprire di ingiurie
pitati z lepimi besedami, obljubami pascere di belle parole, di promesse
pitati z lažmi mentire a
pitati koga z beračem, z izdajalcem dare a uno del mendicante, del traditore

prignáti (-žênem)

A) perf.

1. incitare, spingere, portare:
prignati govedo v klavnico portare i bovini al mattatoio

2. prignati do portare a, indurre a:
prignati krizo do vrhunca spingere la crisi all'apice
prignati koga do obupa portare, indurre qcn. alla disperazione

B) prignáti se (-žénem se) perf. refl. precipitarsi, arrivare precipitosamente

redíti (-ím)

A) imperf.

1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini

2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco

3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa

4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi

B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri

res ženski spol živina, klavna živina; bik

reses vacunas govedo
criar reses rediti živino

skópiti (-im) | skópljati (-am) perf., imperf. vet. castrare; (petelina) accapponare; (človeka) evirare, svirilizzare:
skopiti govedo, konje castrare bovini, cavalli

stȍka ž živina: rogata stoka rogata živina, govedo; sitna stoka drobnica; krupna stoka velika živina; ići kao stoka u klaonicu; mučiti se kao stoka; stoka bez repa preprost, naiven človek

tarandrus -ī, m taránder, štirinožna žival v Skitiji, velika kot govedo, najbrž severni jelen ali (po drugih) los: mutat colores et Scytharum tarandrus nec aliud ex iis quae pilo vestiuntur Plin., tarandro magnitudo quae bovi est, caput maius cervino nec absimile, cornua ramosa, ungulae bifidae Plin.

tibetánski (-a -o) adj. geogr. tibetano:
zool. tibetansko govedo (jak) yak (Bos grunniensis)