Franja

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

valíti¹ (-ím)

A) imperf.

1. rotolare, voltolare

2. pren. scaricare; gettare:
odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
valiti besede v ustih masticare le parole

B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

2. camminare, procedere goffo, lento

3. riversarsi:
množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

4. erompere (in gran quantità);
iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo

večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

2. (družaben dogodek) ▸ est, estély

zdravilíšče health resort; spa; watering place

gorsko, klimatično zdravilíšče mountain resort
gôst v zdravilíšču patient at a health resort
zdravnik v zdravilíšču doctor at a health resort

zdravilišk|i (-a, -o) Kur- (dom das Kurhaus, gost der Kurgast, koncert das Kurkonzert, glasba die Kurkapelle, promenada die Kurpromenade, taksa die Kurtaxe)

zdravilíški

zdravilíški gôst patient (ali visitor) at a health resort
zdravilíški hotel spa hotel
zdravilíška taksa spa tax
zdravilíški zdravnik doctor at a health resort

zdravilíški de cure, thermal, climatique

zdraviliški gost curiste moški spol
zdraviliški park parc moški spol d'une ville d'eaux (ali d'une station thermale ali climatique)

zdravilíški de(l) balneario

zdraviliški gost bañista m, agüista m
zdraviliški park parque m del balneario
zdraviliški zdravnik médico m de balneario

zvezd|a³ [é] ženski spol (-e …) (zvezdnik/zvezdnica) der Star (filmska Filmstar, rockovska Rockstar), Star- (odvetniška der Staranwalt, gost der Stargast)

želéti (-ím)

A) imperf.

1. augurare; auspicare:
želeti komu dobro, srečo augurare a qcn. il bene, la felicità
želeti srečno pot augurare buon viaggio
želeti lahko noč augurare, dare la buona notte

2. desiderare, volere:
želite prosim? il signore, la signora desidera?
gost želi sobo v prvem nadstropju l'ospite vuole una camera al primo piano

B) želéti si (-ím si) imperf. refl.

1. desiderare; (močno si želeti) bramare, ambire:
želeti si malo počitka, miru desiderare un po' di riposo, di quiete

2. desiderare, concupire qcn.

žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

A) imperf., perf.

1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene