lord1 [lɔ:d] samostalnik
gospodar, vladar (of)
figurativno mogočnik, velikaš, magnat
zgodovina fevdni gospod
poetično & šaljivo soprog, mož; lord (član angl. Zgornjega doma)
poetično posestnik
astronomija dominanten planet
Lord lord (član angl. višjega plemstva od barona do vojvode, naslov za mlajšega sina vojvode ali markiza), naslavljanje nekih angl. dostojanstvenikov
the Lord bog
our Lord Kristus
Lord's prayer očenaš
Lord's supper evharistija zadnja večerja, obhajilo
Lord's day gospodov dan, nedelja
Lord's table oltar; zadnja večerja, obhajilo
the lords of creation človeštvo; šaljivo krone stvarstva, možje
her lord and master (ali mate) njen mož
to live like a lord gosposko živeti
drunk as a lord pijan ko krava
to act the lord vesti se ko lord
to swear as a lord preklinjati ko Turek
House of Lords Hiša lordov, angl, Zgornji dom
Lords Commissioners visoki predstavniki angl. vlade
Lord Chancellor angl. vrhovni sodnik
Lords of the Admiralty ministrstvo mornarice
Lords of the Treasury finančno ministrstvo
First Lord minister
Lord Mayor londonski župan
Lord Privy Seal varuh kraljevega pečata
lords spiritual škofje, člani Zgornjega doma
lords temporal ostali lordi v Zgornjem domu
Lord Justice sodnik prizivnega sodišča
Lord Protector lord protektor, vzdevek Oliverja Cromwella
Zadetki iskanja
- marquis [marki] masculin marki(z); histoire mejni grof; (ironično) velik gospod; vieilli eleganten človek, elegan
- messire [mesir] masculin, histoire milostljivi gospod
- milòsrdnīk m
1. usmiljeni brat
2. usmiljeni gospod: izmoliti milost od gospoda -a izprositi milost od usmiljenega boga - monseigneur [mɔ̃sɛnjœr] masculin, pluriel messeigneurs (redko nosseigneurs); monsinjor (= prevzvišeni gospod), milostljivi gospod, vaša milost
pince masculin monseigneur vlomilno orodje (železen vzvod) - novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)
I. v poz.
1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.
2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.
3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.
4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —
II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)
1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.
2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.
3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.
I. v poz.
1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih
2. noviter: Fulg., Char., P. F. —
II. v superl. novissimē
1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.
2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph. - NS kratica relig.Nostro Signore Naš Gospod
- N.S.G.C. kratica relig.Nostro Signore Gesù Cristo Naš Gospod Jezus Kristus
- Oberherr, der, vladar; prvi gospod
- overlord [óuvəlɔ:d] samostalnik
figurativno (neomejen) gospodar
zgodovina zemljiški gospod, fevdalec - parvenu tujka franc. m invar. parveni, povzpetnik, novopečeni gospod
- pòzajmica ž
1. posojilo, pósoda: uzeti što na -u; imati velike novce u -ama; mnogi žive od -e, ne od vlastitog rada
2. izposojenka, izposojanje iz tuje književnosti ali tujega jezika: nema jezika bez pozajmica iz susjednih jezika
3. gl. pòzajmenica 1.: treba da nadem susjeda da se dogovorimo hoćemo li danas kod njega u pozajmicu, a sutra kod nas
4. zgod. fevd, zemljiška posest, ki jo je fevdalec, zemljiški gospod dajal v koriščenje vazalu proti določenim obveznostim: takav posjed zvao se leno, pozajmica - prèčasnōst ž prečastitost, prečastiti gospod
- prócer moški spol visok (odličen) gospod, magnat; prvoborec
- reverence [révərəns]
1. samostalnik
spoštovanje (for do)
čaščenje; poklon; ugled
irsko, arhaično, vulgarno & šaljivo prečastiti gospod
save your reverence brez zamere, nikar ne zamerite, oprostite mi
to feel reverence for čutiti spoštovanje do
to hold (to have) in (great) reverence (zelo) spoštovati
to pay reverence to s.o. spoštovati, izkazati spoštovanje komu
to regard with reverence spoštovati, častiti
2. prehodni glagol
častiti (boga); spoštovati - reverēndo
A) agg. relig. častiti; reverend
B) m pog. duhovnik, častiti gospod - Schloßherr, Schlossherr, der, grajski gospod
- señorazo moški spol domače velik gospod
- señorón moški spol visok gospod
- signornò avv. voj. žarg., pog. ne, gospod!; ne!