Franja

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

gentile¹ agg.

1. ljubezniv, prijazen, vljuden:
gentile signore, signora, signorina spoštovani gospod, spoštovana gospa, gospodična (v pismih)
gentili spettatori, ascoltatori rtv dragi gledalci, dragi poslušalci

2. ljubek, nežen; krhek:
lineamenti gentili nežne, ljubke poteze
il gentil sesso nežni spol
legno gentile mehak les

3. vzvišen, plemenit, žlahten:
animo gentile plemenita duša

4. knjižno omikan, prefinjen, izbran:
l'idioma, il parlar gentile pren. italijanski jezik

gospejin (-a, -o) ( svoj. prid.gospa)

gospód señor m ; caballero m

gospod Anton don (Don) Antonio
gospod profesor señor profesor
gospod predsednik señor presidente
vaš gospod oče su señor padre
gospod in gospa López los señores de López
gospe in gospodje! ¡señoras y señores!
spoštovani gospod! (v pismu) muy señor mío (ali nuestro)
dragi gospod (v pismu) señor mío y amigo
biti sam svoj gospod ser independiente; no depender de nadie
igrati gospoda hacer el señor
igrati velikega gospoda darse aires de gran señor

gospodaric|a ženski spol (-e …) die Herrin; die Hausherrin; (gospa) die Frau des Hauses; ➞ → gospodar
| svoj. prid.: gospodaričin

grajsk|i (-a, -o) [Schloß] Schloss-, Burg- (gospod der [Schloßherr] Schlossherr, hrib der [Schloßberg] Schlossberg, jarek der Burggraben, [Schloßgraben] Schlossgraben, park der [Schloßpark] Schlosspark, vrt der [Schloßgarten] Schlossgarten, gospa die [Schloßherrin] Schlossherrin, kapela die [Schloßkapelle] Schlosskapelle, razvalina die Schlossruine, dvorišče der Burghof, [Schloßhof] Schlosshof)

grájski

grajski gospod, grajska gospa castellano m, -na f
grajska ječa mazmorra f

imeniten pridevnik
1. (izvrsten) ▸ pompás, remek, pazarNogometna reprezentanca Slovenije je včeraj dosegla nov imeniten uspeh. ▸ Szlovénia labdarúgó-válogatottja tegnap újabb pompás sikert ért el.
Kako imeniten letni čas je poletje! ▸ Milyen pompás évszak a nyár!

2. (ugleden) ▸ előkelőMed povabljenimi so res imenitna imena. ▸ A meghívottak között tényleg előkelő nevek szerepelnek.
Neža je bila zelo počaščena, da se zanjo zanima tako imenitna gospa. ▸ Nežát nagy megtiszteltetésként érte, hogy egy ilyen előkelő hölgy érdeklődik iránta.
Pogled mu je obstal na hotelu Bellevue, najstarejšem in najimenitnejšem hotelu v mestu. ▸ A tekintete a Bellevue-n, a város legrégebbi és legelőkelőbb szállodáján akadt meg.

klánjati se (-am se) imperf.

1. inchinarsi; pren. riverire, ossequiare:
klanjam se, gospa i miei omaggi, signora; riverisco, signora

2. pejor. abbassarsi, umiliarsi (davanti a qcn.)

kȕstos m (lat. custos)
1. kustos: kustos u muzeju, u galeriji; gospoda kustos gospa kustosinja
2. kustos, kanonik, ki opravlja nadzor nad katedralo
3. kustos, predstojnik kustodije

ladyship [léidišip] samostalnik
naslov ali položaj dame (plemkinje)

your ladyship milostljiva gospa (v nagovoru)

līctor -ōris, m (ligāre) liktor, državni sluga. Liktorji, nav. osvobojenci, so bili razdeljeni v združenja in dodeljeni najvišjim oblastnikom, pred katerimi so stopali drug za drugim noseč fasces, znamenje kazensko izvršilne sodne oblasti. Njihova dolžnost je bila odstranjevati ljudi s poti (turbam summovere), paziti, da se je izkazovala oblastnikom dostojna čast, ustrahovati zločince in obešati, obglavljati ali šibati obsojence; obsojencem na šibanje so privezovali roke in noge na kol. Diktatorju je bilo dodeljenih 24, kralju in konzulu po 12, pretorju 6, cesarskemu legatu pa 5 liktorjev; tudi flamen Dialis in Vestalke so imeli po 1 liktorja, toda brez butaric (fasces): i, lictor, colliga manus Formula ap. Ci., lictor, conliga manus L., i, lictor, deliga ad palum L., l. primus Ci. po dostojanstvu prvi liktor, l. proximus Ci. najbližji liktor (ki stopa prav pred oblastnikom ter sprejema in izvršuje njegove ukaze), aderat … carnifex praetoris, mors terrorque sociorum et civium Romanorum, lictor Sextius Ci., anteibant lictores non cum bacillis, sed, ut hi praetoribus anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; metaf.

1. kot znak imenitnih gospa: carpuntque iam et pauperes lictorem feminae in publico unionem esse dictantes Plin.

2. proximus lictor Iugurthae S. zaupnik.

ljub (-a, -o) lieb: (prirasel k srcu) [liebgeworden] lieb geworden; (domač) traut
Naša Ljuba Gospa Unsere Liebe Frau
ljubi kruhek das liebe Brot
ljubi moj mein Bester, mein Lieber
ljuba moja meine Beste, meine Liebe
ves ljubi dan den lieben langen Tag
komu na ljubo (jemandem) zuliebe
biti ljub komu (jemandem) lieb sein
ljubo doma, kdor ga ima trautes Heim Glück allein

mairesse [mɛrɛs] féminin županja; županova žena

madame le maire, (vieilli) madame la mairesse gospa županja

milostív (-a -o) adj. star.
milostiva gospa (v nagovoru) signora

milost(lj)ív merciful; gracious

milost(lj)íva gospa! Madam!
milost(lj)ív gospod! (Honoured) Sir!
bog nam bodi milost(lj)ív! God have mercy on us!, God be merciful to us!

milostljív indulgent, clément

(v nagovoru) milostljiva gospa! Madame!

milostljív (-a -o) adj. star. (usmiljen, prizanesljiv) clemente, indulgente:
milostljiva gospa (v nagovoru) (gentile) signora

milostljív

milostljiva gospa! ¡señora!

monsieur, pluriel messieurs [məsjö, mesjö] masculin gospod, gospodje; (v pismu) spoštovani gospod; soprog, mož

Monsieur X. gospod X.
monsieur et madame gospod in gospa
monsieur le maire, le ministre g. župan, minister
monsieur votre père vaš g. oče
vilain monsieur prostak
joli monsieur (ironično) lepo seme
(histoire) Monsieur starejši kraljevih bratov