Franja

voi

A) pron.

1. vi:
beati voi! blagor vam!
poveri voi! gorje vam!

2. (s predlogom a)
a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi

3. (z raznimi predlogi)
da voi pri vas, na vašem domu
fate da voi storite sami
abbiamo parlato di voi govorili smo o vas

4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju

B) m
dare del voi vikati

weh² weh! joj!; o weh! o joj!; weh(e) mir! gorje meni!

worth³ [wə:ɵ] neprehodni glagol
zastarelo, poetično postati, biti (samo še v)

woe worth gorje, preklet bodi!
woe worth the day preklet bodi dan!

ἆ, ἀᾶ (vzklik za izraz začudenja, roganja, nevolje, bolečine itd.) ah! oh! joj! gorje!

αἶ, αἰαῖ poet. (vzklik začudenja in bolečine) o joj! gorje !

ἀπαππαπαῖ poet. vzklik bolečine (joj, gorje).

ἀτταταῖ [Et. lat. vzklik začudenja: attat, gršk. ὀτοτοῖ] poet. vzklik bolečine: ojoj! gorje!

ἔ, ἔ ἔ gorje! joj!

ἐπί-κειμαι d. m. [ep. ἐπικέοιντο, fut. ἐπικείσομαι, ion. impf. 3 pl. ἐπεκέατο] 1. a) ležim na, ob, pri čem νῆσοι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, τινί, θύραι ἐπέκειντο vrata so bila zaprta; b) težim, tlačim ἀνάγκη, ἀνάγκη μοι ἐπίκειται gorje meni. 2. pren. a) o stvareh (= pf. pass. k ἐπιτίθεμαι) sem odmerjen, določen, naložen ζημία, pretim, grozim κακά, χειμὼν ἐπίκειται pritiska NT; b) o osebah: pritiskam na koga, tiščim vanj, obsujem NT, sem komu za petami, napadem, naskočim τινά, τινί nadlegujem s prošnjami.

ἰή² vzklik bolečine oh! joj! gorje!

ἰοῦ, ἰού 1. vzklik bolečine: oh! joj! gorje! 2. vzklik veselja: juhu! aj!

ἰώ poet. (vzklik veselja ali bolečine) juhu! oj! ah! gorje!

κλαυθμός, ὁ κλαῦμα, ατος, τό nav. pl. (κλαίω) 1. jokanje, tarnanje, solze; ὥστε κλαυθμὸν ῥῆξαι da so se mu solze udrle. 2. pren. nesreča, gorje, bol, kazen.

οἴ, podvojen οἰοῖ izraz bolesti in začudenja: joj, oj, o, gorje! οἴμοι gorje mi; z nom. οἲ 'γὼ τάλαινα, οἴμοι τάλας, z voc. οἴμοι πάτερ, včasih tudi v gen. οἴμοι ταλαίνης, οἴμοι γέλωτος.

ὀτοτοῖ poet. (vzklik bolečine) gorje! joj! tudi ὀτοτοτοῖ.

οὐαί interj. gorje; subst. ἡ οὐαί gorje NT.

παπαῖ poet. vzklik bolesti ali začudenja: gorje! ah! joj! dete! kapa kosmata!

τοτοτοῖ poet. vzklik bolečine: joj! gorje!

φεῦ 1. vzklik bolesti ali nejevolje: ah! joj! gorje! tudi dvojno: φεῦ φεῦ; φεῦ δῆτα da, gorje! veže se z nom. (φεῦ τάλας) ali z gen. φεῦ τῆς ἀνοίας. 2. vzklik strmenja ali veselja: ah! joj! φεῦ τοῦ ἀνδρός kakšen mož! φεῦ τὸ λαβεῖν πρόσφθεγμα kakšna radost, da slišim!

ὦ, ὤ [Et. lat. ō, ōh, slov. o, oh, oj, nem. oh (got. ō); sor. ὤζω javkati, ὠή hej!] 1. ὦ znak vokativa. 2. vzklik začudenja in žalosti: o! oj! gorje! ὤ μοι ἐγώ gorje meni!