Franja

klasični džez stalna zveza
glasba (glasbena zvrst) ▸ klasszikus dzsessz

klasični jazz stalna zveza
glasba (glasbena zvrst) ▸ klasszikus jazz

klasični klavir stalna zveza
1. glasba (glasbilo) ▸ klasszikus zongora

2. glasba (glasbena smer) ▸ klasszikus zongora

komični muzikal stalna zveza
(glasbena predstava) ▸ musicalvígjáték

latino džez stalna zveza
(glasbena zvrst) ▸ latin dzsessz

latino jazz stalna zveza
(glasbena zvrst) ▸ latin jazz

literatúra (-e) f

1. letteratura, opere letterarie, belle lettere:
zgodovina literature storia della letteratura
družbeno angažirana, mladinska, poučna literatura letteratura impegnata, giovanile, di divulgazione
italijanska, ruska, slovenska literatura letteratura italiana, russa, slovena
znanstvenofantastična literatura, zabavna literatura letteratura fantascientifica, di fantascienza, di largo consumo

2. (knjiga o kaki stroki) letteratura:
pravna, medicinska, glasbena literatura letteratura giuridica, medica, musicale

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

lutkovni muzikal stalna zveza
(glasbena predstava) ▸ bábmusical

mática

čebelja mática queen bee
mática vijaka female screw, nut
Glasbena Matica Philharmonic Society
Slovenska Matica Slovenian Literary Society
biserna mática mother of pearl

mática

čebelja matica reine ženski spol (ali mère ženski spol) des abeilles
matica vijaka écrou moški spol, (krilna) écrou à ailettes (ali à oreilles), papillon moški spol; (knjiga) matricule ženski spol, registre moški spol d'état civil
tiskarska matica matrice ženski spol, flan moški spol
Glasbena matica Société philharmonique
Slovenska matica Société littéraire slovène
Slovenska izseljenska matica Société des émigrés slovène(s)

mática (-e) f

1. zool. regina (delle api, delle formiche); ape regina:
jalova matica ape regina sterile

2. strojn. dado:
holandska matica manicotto
krilna matica dado ad alette, galletto
kronska matica dado a corona
luknjasta matica dado a intagli (con copiglia)
nasprotna matica controdado
slepa matica dado cieco

3. alveo (del fiume); (matična dežela) madrepatria, paese d'origine

4.
Slovenska matica Società letteraria slovena
Glasbena matica Società filarmonica

5.
biserna matica madreperla
ocetna matica madre dell'aceto

6. star. (matična knjiga) registro anagrafico

7. tisk. (matrica) matrice

8. anat.
nohtna matica matrice dell'unghia

mática

čebelja matica abeja f reina
matica vijaka tuerca f
tiskarska matica matriz f; (knjiga) matrícula f, registro m civil
Glasbena Matica Sociedad f Filarmónica
Slovenska Matica Sociedad f Literaria Eslovena

matinée [matine] féminin dopoldan, dopoldanske ure; jutro; dopoldanska ali popoldanska prireditev; théâtre matineja; popoldanska predstava; vieilli jutranja domača ženska halja

dans la matinée v teku dopoldneva, dopoldne
matinée dansante čajanka, popoldanska plesna prireditev
matinée musicale glasbena matineja; popoldanski koncert
faire la grasse matinée dolgo spati zjutraj

mazurka samostalnik
1. (poljski ljudski ples) ▸ mazurka
2. (glasbena oblika) ▸ mazurka

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

moderni džez stalna zveza
1. (glasbena zvrst) ▸ modern dzsessz
Sopomenke: sodobni jazz, sodobni džez

2. (vrsta plesa) ▸ modern dzsessz
Sopomenke: sodobni jazz, sodobni džez

moderni jazz stalna zveza
1. (glasbena zvrst) ▸ modern jazz
Sopomenke: sodobni jazz, sodobni džez

2. (vrsta plesa) ▸ modern jazz
Sopomenke: sodobni jazz, sodobni džez

musical, e, aux [müzikal, ko] adjectif glasben; muzikalen; muzikaličen; melodičen

art masculin musical glasbena umetnost
soirée féminin musicale glasbeni večer
émission féminin musicale glasbena oddaja
voix féminin musicale melodičen glas
avoir l'oreille musicale imeti posluh za glasbo

musicale agg.

1. glasben:
composizione musicale glasbena kompozicija
liceo musicale glasbena gimnazija
strumento musicale glasbilo
dramma musicale melodrama

2. muzikaličen

3. muzikalen, blagoglasen, melodičen:
lingua musicale muzikalen jezik
accento musicale muzikalni, tonemski naglas