Franja

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

velèglasan -sna -o zelo glasen

vociferant [vousífərənt]

1. pridevnik
hrupen, zelo glasen, kričeč, razgrajajoč

2. samostalnik
kričač, razgrajač

vociferous [vousífərəs] pridevnik (vociferously prislov)
kričeč, kričav, zelo glasen; hrupen, razgrajaški

vociferous talk vpitje
a vociferous crowd hrupna, bučna množica
to be vociferous glasno vpiti ali peti, dreti se

whoop [hu:p]

1. samostalnik
glasen krik, vpitje, krik in vik, kričanje; bojni krik, krik maščevanja
pogovorno prebita para

not worth a whoop počene pare ne vreden

2. neprehodni glagol
vpiti, kričati; sopsti, sopihati
prehodni glagol
zavpiti (kaj), kričati na koga, nahruliti (koga)

to whoop it up ameriško, sleng razgrajati

3. medmet
hej! halo!

whoop for...! naj živi...! živel...!

yawl¹ [jɔ:l]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, glasen jok, tuljenje

2. neprehodni glagol
tuliti, glasno jokati, vpiti

негромкий na pol glasen; pridušen, tih

рёв m rjovenje, tuljenje, zavijanje; glasen jok

aklamacija samostalnik
1. (glasen pozdrav) ▸ éljenzés, akklamáció
2. pravo (sprejetje; izvolitev) ▸ közfelkiáltás, akklamáció

aplavz samostalnik
(ploskanje) ▸ taps

aplávz applause; clapping; round(s) of applause; (tudi figurativno) plaudits

aplávz brez konca in kraja round after round of applause
igralec je dobil velik aplávz the actor was loudly applauded
dobiti glasen in splošen aplávz pogovorno to bring the house down
požeti, dobiti aplávz to win applause

convīcium -iī, n (cum in vōx, vocāre)

1. kričanje, vpitje vsevprek, krik, prerekanje, ravs in kavs, hrup: Pl., Ter., Aus., is, qui antea cantorum convicio contiones celebrare suas solebat, cantorum ipsorum vocibus eiciebatur Ci., erant autem convivia … cum maximo clamore atque convicio Ci., locus, ubi … aures convicio defessae conquiescant Ci.; pesn.: c. ranarum Ph. ali querulae convicia ranae Col. poet. kvakanje, regljanje.

2. occ.
a) zavračilo, zavrnitev, ukor, grajalni klic, graja, glasni ugovor, glasno očitanje, skrbna posvaritev: Plin., Q., Iust., hesternum c. Icilii L., grave Ci., os tuum ferreum senatūs convicio verberari noluisti Ci., qui (comoedus) posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur Ci., orationis flumine reprehensoris convicia diluuntur Ci. očitki, urgebor iam omnium vestrum convicio Ci. takoj me boste obdelovali z očitki, Marcellus perterritus conviciis a sua sententia discessit C., alicui convicium facere Pl., Ci., Plin. iun. (po)očitati komu, posvariti (posvarjati) ga, alicui c. maximum facere, ut ne … Ci. koga hudo ošteti (hoteč zabraniti), da ne bi … , alicui magnum c. fit cuncto a senatu Ci. ep. kdo dobi hud ukor od … , cicada acerbum noctuae convicium faciebat Ph.; (o stvareh): Val. Max., cum convicio aurium extorta mihi veritas esset Ci., verberavi te cogitationis tacito dumtaxat convicio Ci.; met. = predmet očitanja, predmet graje: convicium tot me annos iam se pascere Pl. (o izprijenem sinu) glasen očitek.
b) očitanje, psovka, psovanje, sramotitev, sramotilna beseda, sramotilni govor, zbadljivka, zbadljiva beseda, zabavljica, porogljiv klic, zasmehovalen klic: dicere alicui convicium Pl., O., convicia iacĕre, convicia rustica fundere O., tulit ad matrem Epaphi convicia O., Fufium clamore et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., omnes convicio Lentuli correpti C., tum pueri nautis, pueris convicia nautae ingerere H. so obsipavali s psovkami, Praenestinus … regerit convicia H. se odzove psovkam, odvrne s psovkami, facere alicui convicium Sen. ph. (o)zmerjati koga, (o)psovati ga, Caligulam (priimek „Kaligula“) convicium et probrum iudicare Sen. ph., transire a conviciis ac probris ad tela et manus T., convicia festa zabavljive pesmi (vojakov ob zmagoslavju): Mart., (dečkov pri svatovščinah): Lucan., Sen. tr.; (o stvareh): cave, ne eosdem illos libellos … convicio scazontes extorqueant Plin. iun.; met. kričavka: nemorum convicia, picae O.

glasno laut, lauthals; mit großer Stimmkraft
glasno govoriti schreien, poltern
glasno se veseliti jubeln
glasno jokati heulen
| ➞ → glasen

jȅčnā kòmora ž odmevna komora; ječno zvono zvon, ki daleč odmeva, glasen zvon

krohot [ô] moški spol (-a …) (lautes) Gelächter
glasen krohot dröhnendes Gelächter
homerski krohot homerisches Gelächter
bruhniti v krohot in Gelächter ausbrechen

nadležno prislov
(moteče; zoprno) ▸ bosszantó, terhesKljub vsem izklopljenim zvokom je fotoaparat začel prav nadležno piskati, ko so se izpraznile baterije. ▸ Annak ellenére, hogy minden hangjelzés kikapcsolásra került, a fényképezőgép igen bosszantóan kezdett sípolni, amikor lemerült az elem.

per-sonō -āre -sonuī (per in sonāre)

I. trans.

1. skozi in skozi (za)šumeti, z glasovi napolniti (napolnjevati), (za)zveneti skozi kaj: regna latratu, aequora conchā V., amoena litorum T., gemitu regiam Cu. glasen jok zagnati, glasno (za)jokati, mihi qui personat aurem H. ki mi kliče (trobi) na uho.

2. na (vso) moč (za)kričati, glasno (za)klicati: haec personat ardens Sil.; z ACI: Ci., L.

3. glasno oznaniti (oznanj(ev)ati), naznaniti (naznanj(ev)ati), (raz)trobiti, (raz)trobentati, razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, oklic(ev)ati: eas res in angulis Ci.; z ACI: illa vox secum consules facere acerbissime personabat Ci., Baiae personant huc unius mulieris libidinem esse prolapsam Ci.; occ. opevati, glasno slaviti: Prud., Aug., Achilles fortium virorum laudes personans Cu. slavna dela (dejanja) junakov, plausibus p. formam principis T. z glasnim ploskom slaviti.

4. na kako glasbilo igrati, trobiti, brenkati: classicum Ap., nunc citharā, nunc lyrā personatur hendecasyllaborum volumen Plin. iun. —

II. intr.

1. glasiti se, razlegati se, doneti, zveneti: Ap., Gell., Lact., domus cantu personat Ci. po hiši se razlega petje, personat regia ploratu Cu., id totis castris personabat L., aures personant vocibus Ci. po ušesih mi zvenijo glasovi; metaf.: plebs personabat plausu composito T. ljudstvo je ploskalo, ii plausibus personare T.

2. oglasiti (oglašati) se, (za)igrati, (za)brenkati: citharā Iopas personat V.

Opomba: Pf. personavit: Ap.; inf. pf. personasse: Prud.

poljúb kiss; humoristično osculation

glasen poljúb smack
sočen poljúb a smack on the lips
Judežev poljúb a Judas kiss, a traitor's kiss
dati poljúb to give someone a kiss, to kiss
dati si poljúb sprave to kiss and be friends, to kiss and make up
z roko poslati, vreči komu poljúb to blow someone a kiss, to kiss one's hand to someone, to throw someone a kiss
z roko ji je poslal poljúb he kissed his hand to her
s poljúbi komu solze obrisati to kiss away someone's tears
poljúb na roko kissing someone's hand, kissing hands
vreden poljúba kissable

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!

prepír quarrel, altercation, conflict, wrangle, row, squabble; (pričkanje) bickering, dispute

za prepír je treba dveh it takes two to make a quarrel
imeti glasen prepír s kom to have a row with someone
biti, živeti v prepíru s kom ta be at loggerheads with someone
priti v prepír s kom to get into a quarrel, to come to words with someone
končati prepír to put an end to a dispute
iskati, izzvati prepír to seek, to pick a quarrel (s kom with someone)
začeti prepír to kick up a row, to pick a quarrel, pogovorno to tread on someone's toes (ali on someone's corns)
on vedno išče prepíra (pogovorno) he is always out for trouble (ali for a row)