Neaera -ae, f (Νέαιρα = mladenka) Neájra, grško dekliško ime, poseb.
1. Horacijeve ljubice: H.
2. Ligdamove ljubice: Tib.
3. ljubice pastirja Ajgona (Aegon): V.
4. preneseno na Jolo in Ariadno: Prud.
Zadetki iskanja
- Nealcēs -ae, m (Νέαλκης „nova moč“) Neálk, grško moško ime; poseb.
1. neki Trojanec: V.
2. grški slikar: Plin., Fr. - Nīcē -ēs, f (Νίκη) Níke, grško žensko ime: erat Nice, facie eximia ut praedicatur, uxor Cleomeni Syracusani Ci.
- nosocomīum -iī, n (gr. νοσοκομεῖον) bolnica, bolnišnica: Cod. I.; pri Hier. pisano grško.
- Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —
2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah. - Pīsandros in Pīsandrus -ī, m (Πείσανδρος) Pizánder (Pejzánder), grško moško ime, poseb.
1. eden od Penelopinih snubcev: O.
2. atenski demagog iz Aharne, zelo dejaven v drugi polovici peloponeške vojne: Iust.
3. spartanski vojskovodja v bitki pri Knidosu: N.
4. grški pesnik z otoka Rodos, avtor epa z naslovom Ἡράκλεια: Q., Macr., Hyg. - Ptolemocratia -ae, f (Πτολεμοκρατία) Ptolemokrátija (Ptolemokratíja), grško žensko ime: Pl.
- Salamīs -īnis, acc. -īnem in -īna, f (Σαλαμίς) Salamína
1. otok in mesto v Saronskem zalivu nasproti Elevzine in Atike, domovina in prestolnica Ajakidov Telamona, Ajaka in Tevkra; tu je združeno grško ladjevje pod vodstvom Temistokla l. 480 premagalo Perzijce: CI., N., V., H., HYG., VAL. MAX., PLIN.; meton. = bitka pri Salamini: LUCAN., FL. – Lat. soobl. Salamīna -ae, f: VAL. MAX., IUST., HIER.; pozna gr. soobl. Salamīn -īnis, f (Σαλαμίν -ῖνος) Salamín(a): HYG. – Od tod adj.
a) Salamīniacus 3 (Σαλαμινιακός) salamín(ij)ski: LUCAN., SIL.
b) Salamīnius 3 (Σαλαμίνιος) salamín(ij)ski: IUST., FRONT., tropaeum CI., victoria N. pri Salamini, Teucer H. iz Salamine, Salaminec; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci, preb. Salamine: CI., PLIN.
2. mesto na Cipru, ki ga je baje ustanovil Tevkros: CI. EP., O., H., VELL., MEL. Od tod adj. Salamīnius 3 salamín(ij)ski: Iuppiter T. v Salamini čaščen, insulae PLIN. nasproti Salamine ležeči; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci: CI. EP. - satir samostalnik
v mitologiji (grško bajeslovno bitje) ▸ szatír [görög mitológiai alak] - sen|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) das Heu
… za seno Heu-
(nakladalnik der Heulader, obračalnik der Heuwender, vile die Heugabel, spravljalnik die Heuerntemaschine, stiskalnica die Heupresse, sušilo der Heureuter, voz der Heuwagen)
kositi/delati seno Heu machen
figurativno iskati šivanko v senu eine Stecknadel im Heuhaufen suchen
rastlinstvo, botanika grško seno (triplat) der Bockshornklee, das Griechisch-Heu - senó (-á) n fieno:
spravljati seno fare il fieno
kopica, voz sena un covone, un carro di fieno
pren. iskati šivanko v kopici sena cercare un ago in un pagliaio
jašek za seno botola di rifornimento (di fieno)
puhalnik za seno insilatrice
bot. grško seno fieno greco, trigonella (Trigonella foenum graecum) - Serāpiō(n) -ōnis, m (Σεραπίων) Serapíon ali Serápion, grško moško ime. Poseb. znani so: grški
1. zemljepisec iz Antiohije, najbrž Eratostenov sodobnik: CI. EP.
2. egiptovski poslanec v Rimu: C.
3. grški zdravnik: CELS.
4. stoik iz mesta Hierapolis: SEN. PH.
4. grški slikar: PLIN.
5. Atikov suženj ali osvobojenec: CI. EP.
6. zloglasni Grk, trgovec z darilnimi živinčeti, po katerem je Publij Kornelij Scipion Nazika dobil vzdevek Serapion, ker mu je bil podoben: CI. EP., L. EPIT., VAL. MAX., PLIN. - sfinga samostalnik
1. umetnost (kip) ▸ szfinxgraditelj sfinge ▸ szfinx építőjeglava sfinge ▸ szfinx fejeveličastna sfinga ▸ fenséges szfinxegipčanska sfinga ▸ egyiptomi szfinxsfinga v Gizi ▸ gízai szfinxZa svoje vladarje, ki jim pravijo faraoni, so Egipčani že pred pet tisoč leti zgradili mnogo palač, piramid in sfing. ▸ Az egyiptomiak uralkodóik számára, akiket fáraónak hívtakj számos palotát, piramist és szfinxet építettek már ötezer évvel ezelőtt.
2. (egipčansko bajeslovno bitje) ▸ szfinxkip sfinge ▸ szfinxszoborSfinge so v obdobju faraonov predstavljale združitev fizične moči leva s posvetno močjo faraona. ▸ A fáraók korában a szfinxek az oroszlán fizikai erejének és a fáraó világi erejének ötvözetét szimbolizálták.
3. (grško bajeslovno bitje) ▸ szfinxmoč sfinge ▸ szfinx erejeV grški mitologiji je bila sfinga pošast z ženskim trupom in telesom krilatega leva. Požrla je vse, ki niso mogli rešiti uganke. ▸ A görög mitológiában a szfinx szárnyas oroszlántestű szörnyeteg volt, női felsőtesttel. Felfalt mindenkit, aki nem tudott felelni a kérdésre. - sȉjeno s, mn. sijèna (ijek.), sȇno s, mn. séna (ek.) seno: košnja, sušenje -a; kola -a; suho sijeno grčko sijeno bot. grško seno, Trigonella foenum graecum
- Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa
I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod
1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.
2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —
II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L. - slog2 [ó] moški spol (-a …) šport der Stil
šport grško rimski slog griechisch-römischer Ringkampf
šport prosti slog der Freistil
šport ocena sloga die Stilnote - smīlion -iī, n (tuj. σμίλιον nožiček) smílij, očesno mazilo, ki odpravlja oz. odstranjuje gnojne razjede enako kot kak nožiček: Marc.; pisano grško: sordida purgantur et eodem, et eo, quod σμίλιον nominatur Cels., ad idem idoneum est etiam id, quod Canopitae est, et id quod σμίλιον vocatur Cels.
- Sōpater -trī, m (Σώπατηρ), Sópater, grško ime: Ci.
- Sōsia -ae, m (Σωσίας) Sózias, grško suženjsko ime: Pl., Ter., Ci., Corn. — Soobl. Sōsiās -ae, m: Aus.
- Sōsippus -ī, m (Σώσιππος) Sozíp, grško lastno ime: Ci.