Franja

Zadetki iskanja

  • scītulus 3, adv. -ē, (demin. scītus 3) spreten, čeden, ličen, (pre)lep, (pre)ljubek, fin: facies PL., forma PL., AP., caupona (krčmarica) AP., iuvenis formae scitulae AP., pusiones ARN., scitule apponit, gradum scitule referens, puellae scitule ministrantes AP.; subst. scītulī -ōrum, m lepi ljudje: ARN.
  • sklép (konec, zaključek) fin ženski spol , terminaison ženski spol , clôture ženski spol , conclusion ženski spol ; (odločitev) décision ženski spol , résolution ženski spol ; anatomija articulation ženski spol ; (tehnika) jointure ženski spol , joint moški spol

    kolenski sklep articulation du genou
    sklep leta fin d'année (ali de l'année), clôture de l'exercice, bilan moški spol de fin d'année
    napačen sklep conclusion erronée (ali fausse), filozofija paralogisme moški spol
    računski sklep règlement moški spol (ali clôture, arrêté moški spol) de compte, bilan moški spol, apurement moški spol, balance ženski spol de compte
    sklep senata décision du sénat, décret sénatorial (ali du sénat)
    skočni sklep (anatomija) articulation du pied
    sklep šole, šolskega leta sortie ženski spol des classes
    sklep večine décision majoritaire (ali à la majorité) (des voix)
    s sklepom večine à la majorité (des voix)
  • sklèp (odločitev) resolución f , decisión f ; (konec, zaključek) conclusión f , clausura f , cierre m , término m , fin m ; anat articulación f ; teh juntura f

    kolenski sklep articulación de la rodilla
    napačen sklep conclusión errónea
    sklep računov cierre m (ozir. balance m ali saldo m) de finiquito m
    sklep šole (pred počitnicami) clausura de las clases
    sk sklepom večine por mayoría de votos
    priti do sklepa (zaključka) llegar a una conclusión, (do odločitve) llegar a una resolución
  • smóter fin ženski spol , but moški spol , objectif moški spol , objet moški spol , dessein moški spol , intention ženski spol

    življenjski smoter but de la vie (ali de l'existence)
  • smóter fin m ; (cilj) objeto m ; objetivo m ; finalidad f ; intención f

    s kakšnim smotrom? ¿con qué objeto?
    življenjski smoter objeto de la vida; finalidad f de la existencia
  • subtílen subtil, fin, délicat, recherché, alambiqué, argutieux
  • subtílen -lna -o (lat. subtilis) suptilan, nježan (ne-), tanak, krhak, fin, profinjen, duboko osjećajan (-se-)
  • sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

    1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

    2. klas. le metaf.
    a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
    b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
    c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.
  • subtle [sʌtl] pridevnik (subtly prislov)
    tanek, fin, subtilen, nežen; hlapljiv; komaj opazen; spreten, okreten, vešč, pripraven, iznajdljiv, domiseln, bistroumen, bister, prenikav, oster, rafiniran; tajen, skrivnosten; potuhnjen, zahrbten; prebrisan, premeten, prekanjen; težaven, kočljiv
    zastarelo redek, razredčen

    a subtle foe premeten sovražnik
    subtle irony fina ironija
    subtle sight oster vid
    a subtle distinction komaj opazna, zaznavna razlika
    a subtle workman spreten delavec
  • swank1 [swæŋk]

    1. samostalnik
    bahanje, šopirjenje, košatenje, blufiranje, bluf; pozornost zbujajoča eleganca

    2. pridevnik
    sleng eleganten, fin; bahaški, snobski

    3. neprehodni glagol
    sleng bahati se, šopiriti se, napihovati se, širokoustiti se, blufirati, delati se važnega
  • tactful [tǽktful] pridevnik (tactfully prislov)
    obziren, tankočuten, takten, fin
  • tánek mince, fin, menu, subtil, grêle

    tanko črevo intestin moški spol grêle
  • tánek -nka -o prid. subţire, fin
  • tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

    I.

    1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

    2. metaf.
    a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
    b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H.

    II.

    1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
    a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
    b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
    c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

    2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
    a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
    b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

    Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.
  • tenuous [ténjuəs] pridevnik
    tanek, vitek, nežen, fin; redek, razredčen (tekočina itd.); nebistven, nepomemben, majhen
    figurativno pičel, boren, ubožen, siromašen

    tenuous claim slabo podprta zahteva
  • thin1 [ɵin]

    1. pridevnik (thinly prislov)
    tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
    fotografija nejasen, brez kontrastov
    agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

    thin air redek zrak
    thin attendance slab obisk (predstave itd.)
    a thin broth redka juha
    thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
    a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
    not worth a thin dime prebite pare ne vreden
    as thin as a lath suh kot trska
    thin profits pičel dobiček
    on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
    the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
    through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
    he had a thin time imel je težke čase
    that is too thin sleng to je preveč prozorno

    2. prislov
    (le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

    thin-clad lahko oblečen
    thin-faced ozkega, mršavega obraza
    thin-peopled redko obljuden
    thin-spun tanko preden
  • tippy [típi] pridevnik
    pogovorno majav
    sleng fin, šik, tiptop
  • topping [tɔ́piŋ]

    1. pridevnik (toppingly prislov)
    kvišku, v višino se dvigajoč
    pogovorno prvovrsten, kolosalen, silen; tiptop, eleganten, fin
    ameriško ošaben, aroganten

    2. samostalnik
    najvišji del, vrh, konica; čop (las), koder na čelu
    kemija, tehnično lahka destilacija
  • twiggy [twígi] pridevnik
    poln vej
    figurativno tanek, fin, nežen
  • uglajèn -êna -o i uglájen -a -o
    1. uglađen, fin, taktan: -o vedenje
    2. uglađen, izglađen, utrt, utrven: -a pot