potém adv.
I.
1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato
2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?
3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra
II. (v vezniški rabi)
1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature
2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava
3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
Zadetki iskanja
- precedént
I. -ă (-i, -e) adj. prejšnji, poprejšnji
II. -e n precedenčen primer, precedens
□ fără precedent edinstven, brez primere, nezaslišan - predsódek -dka m prejudecată
□ brez predsodkov fără scrupule - preténţie -i f
1. zahteva
□ fără preténţii nazahteven, skromen
2. domišljavost - príjati (-am) imperf. piacere, giovare, far bene; confarsi; accomodare:
kopel mu bo prijala un bagno gli farà bene
pohvala vsakomur prija la lode piace a tutti
trti prija prisojna lega l'esposizione al sole giova alla vite, la vite ama l'esposizione al sole
morski zrak mi ne prija l'aria di mare non mi si confà - priméra -e ž comparaţie
□ brez primere fără de seamăn, fără precedent - priporočílo (-a) n raccomandazione, introduzione, presentazione; consiglio; segnalazione, ufficio; pog. maniglia, spinta, spintone:
po njegovem priporočilu je odšel na dopust na morje andò in vacanza al mare dietro sua raccomandazione
napredovati, delati kariero s priporočili fara carriera con gli spintoni
priporočilo (bivšega) delodajalca benservito - şánsă -e f (srečna, ugodna) priložnost, sreča; upanje
□ fără şansă brezupen - seámăn sémeni m
1. bližnji
2. podoben, enak
□ fără de seamăn brez primere - speránţă -e f upanje, up
□ fără speranţă brezupen - ştíre -i f
1. vest, novica
□ a da de ştire oglasiti se, oglašati se
2. vednost
□ fără ştire nevede - strada f
1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot
2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot
3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic
4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto
5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin
6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot
7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti
8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni - sufláre -ări f
1. dih, dihanje
□ fără suflare zadihan, upehan
2. pihanje - supăráre -ări f
1. neprijetnost, nevšečnost
2. jeza, razdraženost; ogorčenje
3. zamera
□ fără supărare brez zamere - špága (-e) f pog. spago; corda:
žarg. šport. narediti špago fara una spaccata
pren. držati koga na špagi tenere qcn. al guinzaglio, avere qcn. sotto il proprio controllo - tè inter.
1. (izraža omalovaževanje) bah:
te, nič ne bo s tem bah, non se ne farà niente
2. (izraža pomislek) bah, boh:
te, če bi mati izvedela bah, se venisse a saperlo la mamma - totò otr.
fare totò našeškati:
se non stai buono, la mamma farà totò če ne boš priden, te bo mama šek šek - zvozíti2 (zvózim) perf.
1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
zvoziti skozi križišče passare l'incrocio
2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato - župnij|a ženski spol (-e …) (fara) die Pfarre (mestna Stadtpfarre); območje: der Pfarrbezirk; enota: die Pfarrei; skupnost faranov: die Pfarrgemeinde; (parohija) die Parochie; župnikova služba: das Pfarramt
službeno mesto v župniji die Pfarrstelle
sprejeti v župnijo einpfarren - πεῖρα, ἡ, ion. πείρη [Et. iz περjα, kor. per, prodreti, lat. per-iculum, ex-per-ior, nem. Gefahr (stvn. fāra)] 1. poskus, izkušnja; izkustvo, λαμβάνω napravljam poskus, poskušam, ἐν ἐμαυτῶ πεῖραν λαμβάνω poskusim na sebi, vem iz lastne izkušnje; πεῖραν δίδωμι, παρέχω dajem dokaz, dokazujem, uresničim se (Dem. 18, 195), ἐν πείρᾳ τινὸς γίγνομαι poznam koga iz lastne izkušnje, občujem s kom, ἀπὸ πείρης γίγνεταί τι po poskušnji prideš do česa. 2. podjetje, naklep, nakana, napad.