Franja

Zadetki iskanja

  • pôdel bas, vil, vilain, infâme, ignoble, abject, mesquin, lâche

    podel atentat un lâche attentat
    podla duša âme ženski spol basse (ali vile)
    podla kramarska duša âme vénale et basse
    podla izdaja trahison ženski spol infâme
    podlo maščevanje basse vengeance
    podel moški, fant un type dégoûtant (ali ignoble), familiarno vache ženski spol
    podlo obnašanje conduite ženski spol ignoble
    podel zločin crime moški spol infâme
    podlo ravnati user de lâches procédés
    zagrešiti podlo dejanje commettre une bassesse (ali une vilenie, une infamie)
  • podóben resembling, similar, alike, like

    podóben kot jajce jajcu as like as two peas
    na podóben način likewise, in like manner
    podóbni trikotniki similar triangles pl
    bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
    podóbna sta si they are cast in the same mould
    biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
    podóbna vsota a similar sum, a like amount
    biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
    fant je podóben očetu the boy takes after his father
    podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
    niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
    to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
    to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
    portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
    in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
    briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike
  • polétje (-a) n

    1. estate:
    suho, vroče poletje estate arida, calda
    umrl je lansko poletje è morto l'estate scorsa
    astronomsko poletje estate astronomica
    babje, indijansko poletje estate indiana
    Martinovo poletje estate di S. Martino
    pren. fant s sedemnajstimi poletji un ragazzo di diciassette anni

    2. pren. maturità:
    pren. biti v poletju moči essere allo zenit delle forze
  • prebújen (-jna -o) adj. esuberante, rigoglioso, lussureggiante:
    fant ima prebujno domišljijo il ragazzo ha un'immaginazione troppo fervida
  • préklast (-a -o) adj. di pertica; sperticato:
    preklast fant spilungone
    preklast fižol fagioli rampicanti
  • presnét2 (-a -o) adj.

    1. pren. maledetto; benedetto:
    presneti fant benedetto ragazzo

    2.
    presneta reč, presneta stvar (v medmetni rabi) maledizione, accidenti
  • prespáti

    prespáti kaj to sleep something off; to sleep through
    fant je dogodek prespal the boy slept through the incident
    prespáti glavobol to sleep off one's headache
    prespáti noč to spend the night sleeping
    prespáti pijanost to sleep oneself sober, pogovorno to sleep it off
    prespáti problem to sleep on a problem
    prespáti zimo (živali) to hibernate
    to bomo prespali (figurativno) we'll sleep on it
  • prída

    A) adj. inv. (navadno z nikalnico) di poco valore, cattivo, non buono:
    ne biti (kaj) prida, biti malo prida essere di poco valore, cattivo, non buono
    fant ni prida è un poco di buono
    ta knjiga ni dosti prida il libro è pessimo, una schifezza

    B) prída adv. (v nikalnih stavkih)
    žito ni prida obrodilo il raccolto del grano è stato (piuttosto) scarso
    ni se kaj prida spremenil non è cambiato affatto
  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo
  • sijaj|en (-na, -no) glänzend (tudi figurativno), figurativno glanzvoll, großartig, blendend, hervorragend, toll
    biti sijaj ein Prachtstück sein
    človek/fant ein Prachtmensch/ Prachtkerl/Prachtjunge sein
    sijajno delo ein Prachtwerk
    Glanz- (forma die Glanzform)
    sijajni fazan živalstvo, zoologija der Glanzfasan
    sijajni furnir der Spiegelfurnier
    sijajno se odrezati glänzen
  • skazíti (-ím)

    A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
    bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
    skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.

    B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
    v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà
  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • sŕčen de (ali du) cœur, cardiaque; cordial, sincére; courageux, brave, vaillant, intrépide

    srčna bolezen affection ženski spol (ali maladie ženski spol) du cœur (ali cardiaque), cardiopathie ženski spol
    srčni bolnik cardiaque moški spol
    srčna dobrota bonté ženski spol de cœur
    srčni fant (karta) valet moški spol de cœur
    srčni infarkt (medicina) infarctus moški spol du myocarde
    srčna kap crise ženski spol cardiaque
    srčni krč (medicina) angine ženski spol de poitrine
    srčne nadloge, težave troubles moški spol množine cardiaques
    srčna mišica (anatomija) myocarde moški spol
    vnetje srčne mišice myocardite ženski spol
    srčna napaka vice moški spol (ali défaut moški spol, lésion ženski spol) du cœur (ali cardiaque)
    srčni šum (medicina) souffle moški spol cardiaque
    srčni toni (medicina) bruits moški spol množine du cœur
    srčna zadeva affaire ženski spol de cœur
    srčno dober très bon, qui a un cœur d'or
    to je njegova srčna želja c'est son plus grand (ali plus cher) désir
    srčna hvala merci de tout cœur, un grand merci
    srčne pozdrave (v pismu) cordiales salutations, (mes ali sincères) amitiés, (bien) cordialement, bien à vous
  • sŕčen de(l) corazón; cardíaco ; (pogumen) valiente, intrépido

    srčni napad ataque m cardíaco, ataque al corazón
    srčne nadloge, srčne težave afección f cardíaca, trastornos m pl cardíacos
    srčna tesnoba (med) opresión f de corazón
    srčna žila aorta f
    srčna kri sangre f del corazón
    srčni krč (med) angina f de pecho
    srčna kap ataque m de apoplejía
    srčna bolezen enfermedad f del corazón, afección f cardíaca, med cardiopatía f
    srčna napaka zaklopke defecto m valvular, lesión f valvular
    srčna zaklopka válvula f cardíaca
    srčni bolnik, srčno bolan cardíaco (m), enfermo (m) del corazón
    srčna mišica miocardio m
    vnetje srčne mišice miocarditis f
    srčna bol (med) cardiopatía f
    srčna vodenica hidropesía f del corazón
    srčni ton (med) tono m cardíaco
    srčna slabost debilidad f cardíaca
    specialist za srčne bolezni cardiólogo m
    srčno utripanje palpitaciones f pl, (pospešeno) taquicardia f
    srčni šum (med) soplo m cardíaco
    srčna insuficienca (med) insuficiencia cardíaca
    srčni prekat ventrículo m (del corazón)
    srčna napaka defecto m cardíaco
    srčno vnetje (med) inflamación f del corazón, carditis f
    srčna bridkost (fig) angustia f, congoja f
    srčna dobrota bondad f de corazón
    srčni fant (karta) sota f de corazones
    srčna muka gran tormento m
    srčna zadeva asunto m amoroso
    srčna želja deseo m ardiente, deseo vehemente
  • srčev (-a, -o) karta: Herz- (as das [Herzas] Herzass, dama die Herzdame, fant der Herzbube, kralj der Herzkönig, dvojka die Herzzwei, sedmica die Herzsieben)
  • srčn|i (-a, -o) Herz- (as das [Herzas] Herzass, bolnik der Herzpatient, der Herzkranke, fant der Herzbube, izliv figurativno der [Herzenserguß] Herzenserguss, kateter der Herzkatheter, kirurg der Herzchirurg, kralj der Herzkönig, napad der Herzanfall, ritem der Herzrhythmus, strup Herzgift, ščit das Herzschild, zastoj die Herzlähmung, črta die Herzlinie, dama die Herzdame, dobrota die Herzensgüte, insuficienca die Herzschwäche, kap der Herzschlag, kateterizacija die Herzkatheterisierung, kri das Herzblut, kultura die Herzensbildung, napaka der Herzfehler, nevroza die Herzneurose, oblika die Herzform, zaklopka die Herzklappe, želja der Herzenswunsch, veselje die Herzensfreude)
    srčni prijatelj der Busenfreund
  • štírna (-e) pog. (šterna) pozzo:
    voda iz štirne acqua del pozzo
    pren. fant je zabit kot štirna il ragazzo è uno stupidone, pog. un minchione, nareč. un pirla, vulg. un coglione
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • téžji (-a -e)

    A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
    težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
    policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
    fant je težji primer è un ragazzo difficile

    B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
    ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
    od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile