Franja

sladkosned samostalnik
1. (kdor ima rad sladko) ▸ édesszájúSem velik sladkosned, tako da se sladicam težko uprem. ▸ Nagy édesszájú vagyok, így nehezen tudok ellenállni a desszerteknek.
Tomaž je velik sladkosned in rad eksperimentira s pripravo slaščic, sploh čokoladnih. ▸ Tomaž nagy édesszájú, és szeret kísérletezni, főleg csokoládés desszertek készítésével.

2. (entuziast; navdušenec) ▸ ínyencFilmski sladkosnedi bodo med 11. in 24. novembrom lahko potešili svojo strast v Cankarjevem domu. ▸ November 11. és 24. között a filmínyencek a Cankar Művelődési Központban hódolhatnak szenvedélyüknek.

stúdio (-a) m

1. film., rad. studio:
filmski, televizijski, tonski studio studio cinematografico, televisivo, del suono

2. (atelje) studio, atelier:
fotografski studio atelier fotografico

svet³ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (ljudje) Leute množina
priti med svet unter die Leute kommen

2. (krogi) die -welt (finančni Finanzwelt, filmski Filmwelt, glasbeni Musikwelt, gledališki Theaterwelt, moški Männerwelt, poslovni Geschäftswelt, strokovni Fachwelt, znanstveni Gelehrtenwelt, športa Sportwelt, zločina Verbrecherwelt, ženski Damenwelt, Frauenwelt)

3. (celokupnost) die Welt (blagovni Warenwelt, dela Arbeitswelt, ptičji Vogelwelt, živi Lebewelt, življenja Lebenswelt)
rastlinski svet die Pflanzenwelt, das Pflanzenreich
živalski svet die Tierwelt, das Tierreich

4. (duhovna vsebina) die Welt (čudežni Wunderwelt, čustveni Gefühlswelt, čutni Sinnenwelt, doživljajski Erlebniswelt, fantazijski/domišljijski Phantasiewelt, Scheinwelt, izkustveni Erfahrungswelt, miselni Gedankenwelt, Ideenwelt, Geisteswelt, mitološki Sagenwelt, nadčutni Überwelt, notranji Innenwelt, otroški Kinderwelt, predstavni Vorstellungswelt, sanjski Traumwelt, zgornji Oberwelt, zunanji Außenwelt, mode Modewelt, pojavov Erscheinungswelt, pravljic Fabelwelt, Märchenwelt, reči Dingwelt)

5.
svet bogov die Götterwelt
svet duhov die Geisterwelt

svit|ek¹ moški spol (-ka …) die Spule (filmski Filmspule), die Rolle (gaze Gazerolle), der Wickel; (žmula) der Wulst (tudi gradbeništvo, arhitektura, matematika), Kreiswulst; (sveženj) der Bund; (čep) der Pfropf
ovratni svitek das Kehlstück
pri oblačilih: der Puff; (kolenska blazinica) die Pausche

tédenski semanal

tedensko delo (poročilo, bilanca, izdaja) trabajo m (informe m, balance m, edición f) semanal
tedenska mezda salario m semanal; semana f
tedenska revija revista f semanal
tedenski časopis semanario m, periódico m semanal
tedenska vozovnica billete m (ali abono m) semanal (a tarifa reducida)
tedenski pregled resumen m semanal, (filmski) actualidades f pl; noticiario m; TV crónica f de la semana

tédnik weekly paper, weekly, pl -ies

filmski tédnik (weekly) newsreel, news film

tédnik feuille ženski spol (ali revue ženski spol) hebdomadaire

filmski tednik actualités ženski spol množine de la semaine, actualités télévisées (de la semaine), la semaine télévisée

tisk¹ moški spol (-a …)

1. der Druck (barvni Farbdruck, bločni Blockdruck, čimžni Beizdruck, dvobarvni Zweifarbendruck, enostranski Einblattdruck, filmski Gewebefilmdruck, globoki Tiefdruck, jedki Ätzdruck, knjižni Buchdruck, krtačni Bürstendruck, ofsetni Offsetdruck, pestri Buntabdruck, ploski Flachdruck, prebojni Durchdruck, razprti Sperrdruck, reliefni Reliefdruck, Prägedruck, ročni Handdruck, rotacijski Rotationsdruck, štiribarvni Vierfarbendruck, v Braillovi pisavi Punktdruck, v oljnih barvah Ölfarbendruck, z drsnikom Reiberdruck, tribarvni Dreifarbendruck, umetniški Kunstdruck, večbarvni Mehrfarbendruck, visoki/vzbokli/z vzbokline Hochdruck), das Drucken; obrt: das Druckereigewerbe, die Druckerei
… za tisk Druck-
(papir das Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, predloga die Druckvorlage, dovoljenje die Druckgenehmigung, Druckbewilligung), druck- (primeren/ pripravljen druckfähig, druckreif, druckfertig)
v drobnem tisku besedilo: das Kleingedruckte (Kleingedrucktes)
biti v tisku in Druck sein

titula samostalnik
(naziv) ▸ titulus, címWorld Press Review vsako leto podeli titulo urednik leta. ▸ A Word Press Rewiew minden évben odaítéli az év szerkesztője címet.
Beneški filmski festival se ponaša s titulo najstarejšega filmskega festivala na svetu. ▸ A velencei filmfesztivál büszkélkedhet a legöregebb filmfesztivál titulussal.

trak moški spol (-u, -ova, -ovi) das Band (bodičast Noppenband, brusilni Schleifband, ciljni šport Zielband, členasti Gliederband, izolacijski Isolierband, jekleni Eisenband, Stahlband, kasetni Kassettenband, korekturni Korrekturband, lepilni Klebeband, luknjani Lochstreifen, magnetni Magnetband, magnetofonski Magnettonband, merilni [Meßband] Messband, Maßband, metrski Meterband, napisni Sprechband, Spruchband, okrasni Zierband, podšivni Besatzband, resast Fransenband, ripsast Ripsband, stekleni Glasband, svileni Seidenband, tekoči Fließband, telovadni Gymnastikband, transportni Transportband, Förderband, valoviti Wellenband, žametni Samtband, odlikovanja Ordensband, za pisalni stroj Farbband, za robljenje Kantenband, Nahtband, za zastavo Fahnenband, za zavese Gardinenband), die Binde (rediteljski Ordnerbinde), der Streifen (registrirni Registrierstreifen)
filmski trak der Bildstreifen, Filmstreifen
žalni trak der Trauerflor, die Trauerbinde, das Trauerband
v obliki traku bandförmig
trakovi množina Bänder množina, die Bandware
tkalnica trakov die Bandweberei
okrašen/opremljen s trakovi bebändert ➞ → tekoči trak

trák ruban moški spol , cordon moški spol ; (za čevlje) lacet moški spol

filmski trak bande ženski spol de film, pellicule ženski spol
gumijev trak (ruban) élastique moški spol, ruban caoutchouté
izolirni trak ruban isolant, chatterton moški spol
trak na klobuku ruban de chapeau
lepilni trak ruban adhésif
luknjani trak bande perforée
magnetofonski trak ruban (ali bande) magnétique
Morsov trak bande en code, alphabet morse
trak na rokavu brassard moški spol
trak za pisalni stroj ruban encreur (de machine à écrire)
svilen trak ruban de soie
tekoči trak tapis roulant, convoyeur moški spol (à bande), chaîne ženski spol (de montage)
transportni trak transporteur moški spol à courroie, bande transporteuse
zaznamni trak (v knjigi) liseuse ženski spol, signet moški spol
zlati trak galon moški spol d'or
zvočni trak (filmski) bande sonore
žalni trak crêpe moški spol (de deuil)
žametni trak ruban de velours

trák cinta f

trak za čevlje lazo m, cordón m
filmski trak cinta (cinematográfica)
izolirni trak cinta aisladora (ali aislante)
magnetofonski trak cinta magnetofónica, A cinta magnética
lepilni trak cinta adhesiva
nakladalni trak cinta cargadora
merilni trak cinta métrica
trak za pisalni stroj cinta de máquina de escribir
svilen trak cinta de seda
tekoči trak (teh) cinta continua (ali sin fin), A mesa f rodante
zvočni (filmski) trak cinta sonora

trák -a/-ú m
1. banderolă, panglică
2. fâşie, bandă
□ filmski trak peliculă, film

trík (-a) m

1. trucco; sotterfugio:
naučiti se trikov poklica imparare i trucchi del mestiere
uporabiti vse trike za dosego cilja ricorrere a tutti i sotterfugi per conseguire lo scopo

2. (tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču) trucco:
filmski, fotografski, scenski trik trucco cinematografico, fotografico, scenico

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde

umétnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. artista:
besedni umetnik poeta, scrittore
filmski umetnik artista cinematografico, cineasta
likovni umetnik artista (pittore, scultore, architetto)
umetnik taktirke direttore d'orchestra

2. pren. artista, artigiano; artefice; virtuoso:
umetnik z žogo virtuoso del pallone

umétnik artista m

filmski umetnik artista m de la pantalla
gledališki umetnik actor m dramático
umetnik v stradanju ayunador m profesional

znanstvenofantastični film stalna zveza
(filmski žanr) ▸ tudományos-fantasztikus film, sci-fi

zvit|ek moški spol (-ka …) die Rolle (filmski Filmrolle, matični Mutterrolle, papirni Papierrolle, papirusov Papyrusrolle, postave Thorarolle, testa Teigrolle); gradbeništvo, arhitektura die Volute, der Wulst, das Wulstprofil
zvitki množina das Rollwerk

žánr (-a) m film., um. genere:
dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri il documentario, il western e gli altri generi cinematografici