Franja

nōngentī -ae -a, num. cardinale (novem in centum) devetsto: Varr., Ci., L., Col., T., Plin., Plin. iun., Front., Cu., Veg., Vitr., Aus., Vop., M.; sg. nōngentus -ī, m eden izmed devetstoterice: et divisus hic quoque ordo erat superba usurpatione nominum, cum alius se nongentum, alius selectum, alius tribunum appellaret Plin.

nōn-nūllus (bolje pisano narazen nōn nūllus) 3 (gl. nōn in nūllus); v sg. marsikateri, nekateri, nekaj (česa), marsikak, znaten, precejšen: non nullam in hac re nobis facit iniuriam Ter., non nullā in re emendare Ci., non nullum solacium Ci., esse non nullo Caesaris beneficio affectum C., non nulla pars militum domum discedit C. ne neznaten = precejšen del, cohortibus non nullā parte (deloma) in oppidum compulsis C., quae res etiam nonnullam afferebat deformitatem N., nonnullus honos Mart., nonnullum nomen Plin. iun.; v pl. marsikateri, nekateri, mnogo, precej, ta in (pa) oni, eden in drugi: ut non nullis in civitatibus fieri solet Ci., nonnulla visa esse falsa, non omnia Ci., non nullae cohortes in agmen Caesaris, aliae in equites incidunt C., nonnullae civitates Auct. b. Alx., nonnullae insulae N., tu et non nulli collegae tui L.; subst. non nulli (nonnulli) -ae -a nekateri (ljudje, vojaki idr.): quod non nulli dictitant Ci., quod nonnulli ita interpretantur N., e loco superiore in nostros venientes tela coiciebant et nonnulli inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C., hortantibus nonnullis Suet.; z gen.: nonnulli urbanorum Suet.

optimās -ātis (optimus) k najboljšim spadajoč, eden izmed najboljših, plemenitaški, plemiški, aristokratski, bojárski: res publica ex tribus generibus illis, regali et optimati et populari (iz monarhije, aristokracije, demokracije = samovlade, vladavine plemstva, vladavine ljudstva) confusa modice Ci., matronae optimates Enn. in Ci. ep., amor Ap.; subst. optimās -ātis, m domoljub, rodoljub, in ker so bili domoljubi večinoma na strani senata in plemstva = plemič, plemenitaš, aristokrat: te parum optimatem esse Caelius in Ci. ep.; večinoma le pl. optimātēs -um in -ium, m domoljubi, rodoljubi = plemiči, plemenitaši, aristokrati, plemiška (aristokratska) stranka (naspr. populares ljudska stranka): Sen. ph., erat populi potentiae non amicus et optimatium fautor N., plebis et optimatium certamina T., contra voluntatem omnium optimatum Ci., illa civitas optimatium arbitrio regi dicitur Ci.; kot f: optimates Gothicae Lamp. gotske plemkinje, gotske plemiške gospe.

otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

otra cosa nekaj drugega
(el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
al otro día naslednji (drugi) dan
otro tal isto
otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
otra vez še enkrat, znova, zopet
otro yo moj drugi jaz
ningún otro noben drug
al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de un lado a otro sem in tja
uno después de otro eden za drugim
de tal manera o de tal otra takó ali takó
en otra parte kje drugje, drugod
ni uno ni otro ne eno ne drugo
a otra parte drugam
por otra parte z druge strani, nasprotno
ser muy otro čisto drugačen biti
¡otra! bis! še enkrat!
¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
¡hasta otra! na svidenje!
otro que tal še eden; (ironično) iste baže
no digo u/c por otra govorim resnico
¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
entre otros med drugimi
comer con otros skupaj (z drugimi) jesti

pair¹ [pɛə] samostalnik

1.
par (stvari, ki spadajo skupaj: a pair of shoes par čevljev)

2.
dvodelen predmet (se ne prevaja: a pair of compasses, scissors šestilo, škarje)

3.
par (s slovenskimi množinskimi samostalniki: a pair of trousers par hlač)

4.
par, parček (mož in žena, samec in samica)

5. parlament
dva člana nasprotnih strank, ki se po dogovoru vzdržita glasovanja; tak dogovor; eden od teh partnerjev

6.
eden od predmetov, ki spadata skupaj (the other pair to this sock druga nogavica tega para)

that's quite another pair of boots (ali shoes, trousers) to je nekaj popolnoma drugega
in pairs paroma
a pair of lawn sleeves škof
a pair of bellows meh
a pair of stairs nadstropje
two pair front (stanovanje ali stanovalec) v drugem nadstropju v prednjem koncu

parabolānus -ī, m (parabolus kakor secundānus iz secundus) eden izmed drznežev (vratolomnežev, paraboli): pozni Icti.

paradiž moški spol (-a …) das Paradies, der Garten Eden; gradbeništvo, arhitektura das Paradies, der Narthex

prīmārius 3 (prīmus) prvim pripadajoč, eden prvih, prvaški, imeniten, odličen, fin, mogočen, ugleden: parasitus Pl., vir primarius populi Ci. prvak, femina Ter., Ci., locus Ci. prvo mesto, lapis Vulg. temeljni (vkladni) kamen.

prvòmučenīk m mučenec, eden od prvih mučencev

quis-piam, quid-piam (quippiam) (subst.) in quis-piam, quae-piam, quod-piam (quoppiam) (adj.), pron. indefinitum (iz *quis-pe-iam; prim. quippe)

1. nekdo (kdor koli, kdorkoli), nekaj (kar koli, karkoli), pač kdo, pač kaj, ta ali oni (pač), eden ali drugi, kateri koli (katerikoli), v trdilnih in nikalnih stavkih, a v splošnem le malo rabljen pron.: Iust., Corn., Gell. idr., dicet fortasse quispiam Ci., dixisti quippiam Ci., ne quispiam ordine egrederetur S., si cuipiam pecuniam ademit Ci., quispiam deus Ter., cum quaepiam cohors ex urbe excesserat C., rem quampiam Ci.; pl. zelo redek: Ap., aliae, quaepiam rationes Ci. ep.; adv. acc. n quidpiam (quippiam) nekaj, nekoliko: quippiam impudicior Pl., si quando quippiam (v kakšnem smislu) nocuit Ci.; adv. abl. n
a) quōpiam (ne)kam: quopiam devorteris Pl., iturane quopiam es Ter.
b) quīpiam (star. = quōpiam) na kak(šen) način, kako: visam, ne nocte hac quipiam (po nekaterih izdajah quippiam) turbaverint Pl.

2. marsikdo, marsikaj: innocens est quispiam Ci.

raj¹ moški spol (-a …)

1. das Paradies; religija das Himmelreich, (paradiž) das Paradies, (Eden) der Garten Eden
raj na zemlji ein Paradies auf Erden

2. figurativno ein -paradies (cenovni Preisparadies, davčni Steuerparadies, nakupovalni Einkaufsparadies, počitniški Ferienparadies, smučarski Skiparadies)

3.
raj za … ein -paradies (kopanje Badeparadies, lopove Ganovenparadies, otroke Kinderparadies, spočitje Erholungsparadies, živali Tierparadies)

sàmdrugī -ā -ō samodrttg, on in še eden: samdrugi se Živko zagonio; -a žena noseča ženska

samoȍsmī -ā -ō eden in še sedem: narodni sud me progna -oga mene in sedem drugih

samòpētī -ā -ō eden in še štirje: ostani ti, kneže, samopeti na ovom ždrijelu u zastavi

samòsēdmī -ā -ō eden in še šestero: tu pogibe pedeset pandura, samosedmi ostanuo Rade ostal je Rade in šest drugih

sàmōsmī -ā -ō eden in še sedmero

samòtrećī -ā -ē eden in še dvoje, dva: uvedu popa -ega na konak pripeljali so popa in še dva na prenočevanje

sàmpētī -ā -ō eden in še štirje: vojvoda Batrić Martinović sampeti brat vojvoda, ki je imel štiri brate

sàmsēdmī -ā -ō eden in še šestero, šest: tu pogibe pedeset pandura, samsedmi ostanuo Rade ostal je Rade in še šest drugih

sàmšēstī -ā -ō eden in še petero, pet: dođe on samšesti prišel je on in še pet drugih