Franja

alzar [z/c] dvigniti, povečati, razširiti; odvzeti, skriti; shraniti; izločiti; podložiti (netrdno stoječ predmet); preklicati, ukiniti; (z)graditi (stavbe); ustaviti (delo); splašiti (divjačino); pobuniti; ledino orati; staviti; poveličevati; zjasniti se (vreme)

alzar las anclas dvigniti sidro
alzar la casa iz-, pre-seliti se
alzar el codo pregloboko v kozarec pogledati, preveč piti
alzar el gallo glavo pokonci nositi
alzar el grito krik dvigniti, groziti; pritožiti se
alzar la mano z roko pretiti
alzar (por) rey oklicati za kralja
alzar la tienda opustiti trgovino, propasti
alzar velas pluti z razpetimi jadri
alzar el vuelo odleteti, ubežati
alzarse vstati, zravnati se, dvigniti se (cene); upreti se (ljudstvo); na konce prstov se postaviti; vložiti priziv
alzarse con los fondos pobegniti z blagajno (denarjem)
alzarse a mayores prevzeti se, širokoustiti se, bahati se
alzar de eras pod streho spraviti (žito)

anonimnost samostalnik
1. (odsotnost identitete) ▸ anonimitás, névtelenségNovinarji morajo spoštovati zasebnost in anonimnost žrtve in storilca. ▸ Az újságírók kötelesek tiszteletben tartani mind az áldozat, mind pedig az elkövető személyi integritását és anonimitását.

2. (neuveljavljenost) ▸ anonimitás, névtelenségNovopečeni republikanec se je iz politične anonimnosti prebil ob bok priljubljenemu demokratskemu politiku. ▸ Az újdonsült republikánus a politikai névtelenségből a közkedvelt demokrata politikus mellé küzdötte fel magát.

3. (neopaznost; pustost) ▸ hétköznapiság
S preprostimi materiali sta želela doseči primerno zadržanost in anonimnost objekta. ▸ Az egyszerű anyagokkal kívánták elérni a létesítmény kellő visszafogottságát és hétköznapiságát.

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

concursus -ūs, m (concurrere)

1. stek, stekanje: populi c., c. bonorum omnium, legatorum ex Italia Ci., magni domum concursus ad Afranium … fiebant C., circumfusus hostium concursu N., ingens concursus ad ipsa corpora V., clamor utrimque, undique concursus H., magnum concursum facere hominibus L., c. ab oppidanis Auct. b. Hisp., c. aquarum, torrentium Cu., quinque amnium in unum confluens concursus Plin. sovodnje (fem. pl.); occ.
a) stek = rabuka, nemir, vrenje, vrvež: Sen. rh., Dig., fit ad domum eius cum clamore concursus Ci. vrò kriče, ille ambitus iudicium tollere … voluit … lapidatione atque concursu Ci., ad curiam concursus fit plebis L., ni … concursus hominum in forum … fieret L., concursūs ali concursum (hominum) facere Ci., L., Auct. b. Hisp. dvigniti se.
b) pren. (o abstr.) sodelovanje, pomoč: c. honestissimorum studiorum Ci.

2. zadevanje stvari druge ob drugo, trk, trčenje, stik, stikanje: concursu quodam fortuito (corpusculorum = atomorum) Ci., c. navium C., L., Suet., concursu eodem natus tonitrus Lucr., c. caeli O. grmenje, lunae solisque Cels., verborum asper Ci., vocalium, oris Q.; occ.
a) sovražni spoprijem, spopad, napad, naval: c. utriusque exercitus C., hostes uno concursu prostravit N., in proelii concursu N. v bojnem vrvežu, ad motus concursusque levior N.
b) pren.: non posse sustinere concursum omnium philosophorum Ci.; (o abstr.): ex ratione et firmamenti conflictione et quasi concursu Ci., c. calamitatum Ci. ep. naval, occupationum Ci. metež; jur. stik dveh pravnih zahtev: concursu, per concursum Icti.

cran [krɑ̃] masculin zareza, zob; luknja v jermenu; figuré stopnja, stopnica; familier drznost, odločnost, pogum, vztrajnost, energija; géologie razpoka

cran de mire vizir na strelnem orožju
avancer, monter d'un cran napredovati, dvigniti se za eno stopnico. stopnjo
être à cran biti zelo razdražljiv, na koncu z živci
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
se serrer le cran pas si zadrgniti

dresser [drɛse] verbe transitif postaviti, montirati, vzdigniti; napraviti, zasnovati; (z)dresirati, učiti, izvežbati; napeti (ušesa); pogrniti (mizo); nastaviti (past); izstaviti (račun); technique obrusiti, obdelati, obsekati, obtesati; obrezati (živo mejo)

se dresser vzravnati se, postaviti se pokoncu, dvigniti se, dvigati se; vzpenjati se (okonju) ježiti se (lasje); štrleti kvišku (gora)
se dresser contre obrniti se, nastopiti proti, zoperstaviti se
dresser un contrat, une liste, un procès-verbal sestaviti pogodbo, seznam, zapisnik
dresser un chien (z)dresirati psa
dresser un plan napraviti načrt
dresser les quilles, une tente postaviti keglje, šotor
dresser un monument, une statue postaviti spomenik, kip
dresser quelqu'un (familier) ukloniti koga
je vais te dresser te bom že ukrotil
dresser quelqu'un contre quelqu'un koga naščuvati proti komu
dresser ses batteries (figuré) pripraviti, kar je potrebno
dresser une embuscade, un piège pripraviti zasedo, nastaviti past
dresser l'oreille, les oreilles (figuré) napeti ušesa, napeto poslušati
se dresser sur la pointe des pieds postaviti se na prste nog
les cheveux se dressent sur la tête lasje se ježijo na glavi
se dresser sur son séant sesti (v postelji)
se dresser sur ses ergots (figuré) postati napadalen

dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

dvígati, dvígniti denar to draw money
dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
dvígati, dvígniti se v zrak to soar

elevar dvigniti; povišati

elevar a uno hasta las nubes koga do nebes povzdigovati
elevar una instancia al Ministerio prošnjo nasloviti na ministrstvo
elevar una petición prošnjo vložiti, zahtevo postaviti
elevar una protesta protestirati
elevar el tipo de interés zvišati obrestno mero
elevar en un 10 por ciento el precio ceno dvigniti za 10 %
elevarse dvigniti se, povzpeti se; prevzeti se
elevarse a znašati (vsota)

élever [elve] verbe transitif dvigati, dvigniti; povzdigniti; zvišati (ceno); pospešiti (pulz); postaviti (zid, hišo, spomenik); musique transponirati; mathématiques potencirati; vzgajati, vzgojiti; rediti

s'élever dvigati se, dvigniti se; vzleteti; nastati (prepir); po-, zvišati se (cena, temperatura); stati (drevo); znašati (vsota); zavihteti se, zagnati se kvišku
s'élever contre quelqu'un nastopiti, izjaviti se proti komu
ses enfants sont élevés njegovi otroci so odrasli
élever au carré (mathématiques) kvadrirati
élever une critique, une protestation kritizirati, protestirati
la facture s'élève à 200 francs faktura znaša 200 frankov
élever la jeunesse vzgajati mladino
élever des moutons rediti koštrune
élever le niveau de vie de la population zvišati življenjski standard prebivalstva
élever des objections, des doutes ugovarjati, izraziti dvome
élever des difficultés delati težkoče, težave
élever le prix des denrées dvigniti cene živil
s'élever sur les pointes des pieds postaviti se na prste
élever des soupçons zbuditi sum
élever le ton dvigniti glas, (za)groziti
élever la voix dvigniti svoj glas, oglasiti se k besedi

encumbrar povišati; slaviti; povzpeti se (na goro)

encumbrarse sobre sus rivales dvigniti se nad svoje nasprotnike

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

*hisser [ise] verbe transitif kvišku potegniti, dvigniti

hisser le drapeau izobesiti zastavo
se hisser dvigniti se, vzpenjati se, povzpeti se

levantar dvigniti, povišati; ločiti; odvzeti; postaviti, ustanoviti, zgraditi; novačiti; ščuvati, hujskati; povzročiti; slaviti, poveličevati; razveljaviti (izgon ipd.)

levantar acta napraviti zapisnik
levantar cabeza dvigniti glavo; spet k moči priti, opomoči si
levantar la cama postlati
levantar el campo podreti tabor
levantar la casa preseliti se
levantar la cosecha pospraviti letino
levantar una multa razveljaviti globo
levantar el sitio opustiti obleganje
levantar el espíritu poguma vliti
levantar falso testimonio krivo pričati
levantar un grito krik dvigniti
levantar a uno hasta las nubes koga v nebo povzdigovati
levantar el hervor začeti vreti
levantar la mesa, levantar los manteles pospraviti mizo
levantar un monumento postaviti spomenik
levantar polvo prah dvigniti
levantar la tapa de los sesos a alg. komu glavo razbiti (grožnja)
levantar el vuelo odleteti; popihati jo
levantar del suelo pobrati s tal
levantarse vstati, dvigniti se; opomoči si; povzpeti se kvišku; upreti se
levantarse con los fondos denar poneveriti
levantarse a mayores odreči dolžno pokorščino nadrejenim
levantarse temprano zgodaj vsta(ja)ti

lever¹ [ləve] verbe transitif dvigniti, vzdigniti; odstraniti, odpraviti, ukiniti; zaključiti

lever le camp podreti tabor (in oditi)
lever le coude (familier) rad ga piti
lever une défense ukiniti prepoved
lever les épaules skomigniti z rameni
lever l'étendard (figuré) dvigniti prapor
lever la garde menjati stražo
lever les lettres pobrati pisma iz nabiralnikov
lever le lièvre prepoditi zajca
lever la main priseči; dvigniti roko (sur na)
lever le masque (figuré) sneti krinko
lever un obstacle odstraniti oviro
lever une option optirati
lever le pied (familier) pobegniti
lever la séance zaključiti sejo
lever les scellés odpečatiti
lever la table vstati od mize
lever la tête glavo visoko nositi
lever des troupes nabirati čete (vojsko)
lever le voile (figuré) dvigniti kopreno, odkriti, razkriti
lever les regards sur quelque chose hrepeneti po čem
il lève la crête (figuré) greben mu raste
se lever vstati, dvigniti se, vzhajati
le jour se lève dani se

mása (-e) f

1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici

2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine

3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti

4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa

5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti

6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo

7. gastr. massa

8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk

precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov

prēndere^*

A) v. tr. (pres. prēndo)

1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

2. vzeti, jemati; priskrbeti si

3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

4. vzeti, jemati; nositi s seboj

5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom

6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

7. ukrasti

8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko

11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah

12. zavzeti, zavzemati

13. slikati, fotografirati

14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere

15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)

20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati

22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?

23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep

24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se

25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih

26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se

28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

B) v. intr.

1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah

2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati

3. prijeti se, pognati korenine

4. zagoreti

5. prijeti se (lepilo ipd.)

6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn