Franja

čez² prep.

1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri

4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione

čuti¹ (čujem) (slišati) hören
čujte, čujte! hört, hört!
figurativno da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss auch die andere Seite im Streit anhören

daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb] Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

danes heute
danes zjutraj/opoldne/zvečer … heute früh/ mittag/ [abend] Abend …
do danes bis heute
od danes von heute an/ab heute
od danes na jutri von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen, über Nacht
figurativno saj nisem od danes ich lasse mich nicht für dumm verkaufen
za danes für heute
danes dva meseca heute in zwei Monaten
danes je torek/ petek … heute ist Dienstag/ Freitag …
danes smo 5. wir schreiben heute den fünften
katerega smo danes welchen Tag haben wir heute?
figurativno danes meni, jutri tebi heute mir, morgen dir
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

dánes today, this day

do dánes to this day, till today, till this day, to date
od dánes naprej from this day forward (ali forth), from this date
še dánes this very day
za dánes for this day
že dánes this very day
dánes dopoldne this morning, this forenoon
dánes opoldne today at twelve noon ali twelve midday, at twelve noon today
dánes popoldne this afternoon
dánes ponoči tonight, (preteklo noč) last night
dánes leto (dni) a year hence
dánes teden this day week, today week
dánes dva tedna, dánes 14 dni a fortnight today, today fortnight
dánes zjutraj this morning
dánes zvečer this evening, tonight
katerega smo dánes? what's the date to-day?, what date is it today?; what day of the month is it?
dánes meni jutri tebi my turn today, yours tomorrow
dánes, dne 3. maja... (v dokumentih) this third day of May...

deci [é] moški spol (-,-) der Deziliter
dva deci figurativno ein Glas Wein

déci m inv. pog. (deciliter) decilitro:
pren. dva deci un bicchiere di vino

deček samostalnik
1. (otrok) ▸ fiúV maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami. ▸ kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.

2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedka ▸ legényŽe enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
Sopomenke: fant

del [é] moški spol (-a …)

1. der Teil; česa ein Teil (von); -teil (prostora Raumteil, rastline Pflanzenteil, stavka Satzteil, stroja Maschinenteil, basovski [Baßteil] Bassteil, hrbtni Rückenteil, jekleni Stahlteil, južni Südteil, konstrukcijski Bauteil, nadomestni Ersatzteil, nizkotlačni Niederdruckteil, oglasni Inseratenteil, okrogli Rundteil, osvetljevalni Belichtungsteil, petni Fersenteil, podatkovni Datenteil, realni Realteil, regulacijski Regelteil, sestavni Einzelteil, Werkteil, severni Nordteil, sklepni [Schlußteil] Schlussteil, spodnji Unterteil, sprednji Vorderteil, srednji Mittelteil, stranski Seitenteil, tekstovni Textteil, vgradni Einbauteil, vhodni Eingangsteil, vzhodni Ostteil, zadnji Hinterteil, Rückteil, pri vozilih Heckteil, zahodni Westteil, zaporni Absperrteil, gornji Oberteil, zgornji Kopfteil)
skladišče nadomestnih delov das Ersatzteillager
sestavni del der Bestandteil, das Bestandstück
drobni deli množina Kleinteile
mehki deli množina Weichteile
posamezni deli množina Einzelteile
telesni del der Körperteil

2. (kos) das Teilstück; das Stück, -stück (osrednji Herzstück/Mittelstück, zgornji Kopfstück)
pri grbu: odličniški del Prachtstück
pomožni del Nebenstück

3. (partija) die Partie (gornji obere), -partie (obraza Gesichtspartie, telesa Körperpartie, robni die Randpartie)
intimni deli (telesa) der Intimbereich, die Intimzone
zgornji del Ober- (trebuha der Oberbauch; kljuna der Oberschnabel)

4.
del poti die Strecke
stari del mesta die Altstadt
del dneva die Tageszeit (najlepši die schönste Tageszeit)
odebeljeni del die Verdickung
poglobljeni del die Senke
vbočeni del die Einwölbung
vozni del das Laufwerk
vrinjeni del der Einschub
vstopni del der Eingang, tehnika der Einlauf
zgornji del stavbe der Oberbau
zgornji del zidu die Mauerkrone
deli opreme množina Ausrüstungsgegenstände
pomožni deli množina Hilfseinrichtungen
po delih abschnittweise, partiell
|
biti del česa gehören zu, ein Teil von … sein
postati del česa eingehen in, ein Teil von … werden
razdeliti na dva dela zweiteilen
razdeliti na tri/štiri dele dreiteilen/dritteln, vierteilen/vierteln
razdeljen na štiri dele geviertelt, viergeteilt
razdeliti na pet/ osem … delov fünfteln/achteln …

dél part; (delež) share; portion; (kos) piece; (obrok) ration, portion; (odsek ipd.) section, division

dober dél prebivalstva a good many of he population
nadomestni dél spare part, spare
največji dél the greater part
velik dél a great (ali a good) deal
sestavni dél component, (zmesi) ingredient; (zvezek knjige) volume
sprednji dél front
to je dél mojih dolžnosti it is part of my duties
dobil je pošten dél he came in for a good share
pripasti komu kot dél (delež) to fall to someone's share
razrezati na dva déla to cut in two
jaz, za moj dél I for my part; I, personally; as for me

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

diploma samostalnik
1. (vrsta izobrazbe) ▸ diploma, oklevélV Avstraliji je za slikarje, ki nimajo diplome, precej težko. ▸ Ausztráliában meglehetősen nehéz azoknak a festőknek a helyzete, akiknek nincs diplomája.
Dopoldne imamo na univerzi podelitev diplom in magistrskih diplom študentom in študentkam letošnje generacije naše fakultete. ▸ Ma délelőtt adták át a diplomát az egyetem alap- és mesterszakos végzőseinek.
V Evropi se vzpostavlja skupni trg delovne sile in končni cilj bolonjskega procesa je medsebojno priznavanje diplom, kar bi vsem diplomantom omogočilo vključitev na ta trg in torej zaposlitev kjer koli že v Evropi. ▸ Európában kialakulóban van a közös munkaerőpiac, és a bolognai folyamat végső célja a diplomák kölcsönös elismerése, ami mindenkinek, aki rendelkezik diplomával, lehetővé tenné, hogy belépjen erre a piacra, és így bárhol Európában munkát találjon.
Med slednjimi gre omeniti predvsem težave s priznavanjem diplom, ki jih učitelji pridobijo na italijanskih univerzah. ▸ Az utóbbiak között érdemes megemlíteni azoknak a diplomáknak az elismerését, amelyeket a tanárok olasz egyetemeken szereznek meg.
Po splošnih direktivah namreč potrebujete nostrifikacijo diplome, morate opraviti celo vrsto izpitov za pridobitev naziva medicinske sestre v njihovi državi. ▸ Az általános irányelvek értelmében honosítani kell a diplomáját és egy egész sor vizsgát kell letennie ahhoz, hogy ápolónő lehessen a saját országában.
V dvorani je bilo dvanajst tisoč ljudi, skoraj dva tisoč študentov, ki so jim podelili diplome. ▸ Tizenkétezer ember volt a teremben, közel kétezer diák, akiknek átadták a diplomájukat.

2. (diplomska naloga) ▸ diplomaEd je šel na zagovor diplome prepričan, da ga ne bo opravil. ▸ Ed úgy ment el megvédeni a diplomáját, hogy biztos volt benne, hogy megbukik.

3. (dokument o opravljenem študiju) ▸ diploma
4. (zaključek študija) ▸ diplomaPo diplomi na pravni fakulteti je opravil pravosodni izpit. ▸ Miután a jogi egyetemen diplomát szerzett, letette az igazságügyi vizsgát is.Za nameček mi do diplome na kemijski fakulteti manjkata le še dva izpita. ▸ Ráadásul a kémiai karon már csak két vizsgám hiányzik a diplomához.
Po diplomi iz angleščine in nemščine se je zaposlil na radiu. ▸ Az angol- és németszakos diploma után a rádiónál kezdett dolgozni.
Mlad fant z diplomo v žepu je kandidiral za službo v banki. ▸ A fiatal fiú diplomával a zsebében jelentkezett a bank álláshelyére.

5. (potrdilo ali priznanje) ▸ diploma, oklevélPodrobneje bomo o slovesni podelitvi letošnjih mojstrskih diplom poročali v prihodnji številki Obrtnika. ▸ Az idei mesterlevelek ünnepélyes átadásáról részletesebben az Obrtnik (Iparos) következő számában számolunk be.Ostali štirje nagrajenci so prejeli Župančičeve diplome. ▸ A másik négy díjazott Župančič-oklevelet kapott.Za obe vrsti vina je prejel srebrni diplomi in naziv kakovostno vino. ▸ Mindkét borért megkapta az ezüst oklevelet és a minőségi bor címet.
Prejeli so mojstrsko pismo in diplomo, ki jim daje naziv čebelarski mojster. ▸ Átvették a mesterlevelet és a méhészmesteri oklevelet.
Strokovna žirija je članom fotokluba podelila štiri nagrade in diplome. ▸ A zsűri négy díjat és oklevelet ítélt oda a fotóklub tagjainak.

dobič|ek moški spol (-ka …) der Gewinn, der Profit; -gewinn (čisti Reingewinn, energijski Energiegewinn, inflacijski Inflationsgewinn, kosmati Rohgewinn, navidezen Scheingewinn)
davek na dobiček die Gewinnsteuer
dvig dobička die Gewinnentnahme
ugotovitev dobička die Gewinnfeststellung
delež pri dobičku die Ergebnisbeteiligung, Gewinnbeteiligung, Erfolgsbeteiligung
imeti dobiček Gewinn machen
imeti dobiček od Gewinn ziehen aus, figurativno Kapital schlagen aus, profitieren von
obetati dobiček gewinnträchtig sein
prinašati dobiček einen Gewinn abwerfen
kdor ima dobiček der Gewinner, ženska: die Gewinnerin
hlepenje po dobičku die Profitgier
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte

dobíček (-čka) m

1. guadagno, profitto, lucro; ricavo:
prinašati dobiček essere redditizio
masten dobiček profitto enorme
prodajati z dobičkom vendere con (notevole) guadagno
ekon. čisti dobiček guadagno netto
vojni dobiček profitti di guerra

2. (korist) profitto, guadagno, utile, provento, vantaggio:
pri vsaki stvari gledati samo na dobiček guardare sempre soltanto al proprio utile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na dobičku guadagnarci
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima fra due litiganti il terzo gode

Donavska komisija stalna zveza
(organizacija) ▸ Duna Bizottság
Donavska komisija se je odločila uničiti dva stebra, ki sta ovirala plovbo. ▸ A Duna Bizottság úgy döntött, hogy eltávolítja a hajózást akadályozó két pillért.

dovolíti to allow; to permit; to concede

dovolíti si to take the liberty (of)
če bo vreme dovoljevalo weather permitting
dovolite mi dostaviti, da... permit me to add that...
to besedilo dovoljuje več razlag this text admits of (ali is open to) several interpretations
dovolite mi, da Vam pomagam allow me to help you
ne moremo vam dovolíti kajenja tu we cannot allow you to smoke here
dovoljujem si Vam pisati I take the liberty of writing to you
ne morem si dovolíti, da bi imel dva avtomobila I can't afford to run two cars
dovoljujem si vam spročiti... I beg to inform you...

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

dvákrat twice; two times

dvákrat dva je štiri twice two is four
dvákrat toliko twice as much
on je dvákrat starejši od mene he is twice my age
on je dvákrat bogatejši od tebe he is twice as rich as you
danes sem ga dvákrat videl I have seen him twice today
ne si pustiti dvákrat reči česa not to need to be told a thing twice
dvákrat boljši twice as good
dvákrat (dobro) kaj premisliti to think twice about something
dvákrat (ponovno) povedan twice-told