Franja

духовный duhoven, netelesen, duševen; cerkven; m duhovnik;
д. отец spovednik;
духовное лицо duhovnik;
духовное сословие duhovniški stan;
духовная f oporoka

иерей m pravoslavni svečenik, duhovnik

свяще́ник -а ч., duhôvnik -a m.

священник m duhovnik

священнослужитель m duhovnik

церковнослужитель m duhovnik, cerkvenec

церковнослужи́тель -я ч., duhôvnik -a m.

ahmedíja ž (t. ahmedije, ar.) ahmedija, bela ali pisana ruta, ki si jo romar ali duhovnik (hadžija, hodža) ovije okoli fesa

àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga

archipresbyter -erī, m (gr. ἀρχιπρεσβύτερος) predstojnik presbiterov, višji duhovnik: Eccl.

archiprêtre [-prɛtr] masculin nadduhovnik, višji duhovnik

archisacerdōs -ōtis, m (hibrid iz gr. ἀρχι- in lat. sacerdōs) višji (veliki) duhovnik: Ven.

arhijèrēj -éja m (gr. archi-, hiereús) višji duhovnik v pravosl. cerkvi

aumônier [omonje] masculin, religion kurat, katehet; dušni pastir; pomožni duhovnik

aumônier militaire vojaški duhovnik
aumônier d'un lycée veroučitelj na srednji šoli
grand aumônier de France (histoire) prvi dvorni kurat

bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
1. belec, belokožec
2. konj belec
3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
4. beljak: bijelac u jajetu
5. bela odeja
6. predmet bele barve (denar ipd.)
7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec

bonete moški spol duhovniška čepica, baret; svetni duhovnik

a (ali hasta) tente bonete na vso moč, na vse pretege

bonze [bɔnz] samostalnik
bonec, budistični duhovnik

brahmin [brá:min] samostalnik
brahman, indijski duhovnik
ameriško intelektualec

chamán moški spol šaman; budistični duhovnik

chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
b) krščanski duhovnik: Cod. Th.