Franja

nekak (-a, -o)

1. (tak ali drugačen) irgendein

2. (neke vrste) so etwas wie ein, eine Art (dvorišče so etwas wie ein Innenhof, eine Art Innenhof)

opposite¹ [ɔ́pəzit] pridevnik (oppositely prislov)
nasproten (to)
različen

opposite number nasprotek, pendant
to be opposite to biti nasproti, biti popolnoma drugačen od, nasprotovati

örtlich krajeven, lokalen, Medizin lokalen; örtlich verschieden od kraja do kraja drugačen; örtliche Betäubung lokalna anestezija

pasta f

1. masa; kaša; vlaknine

2. kulin. testo; testenine:
fare la pasta mesiti testenine
pasta alimentare, pasta testenine:
avere le mani in pasta (in) pren. imeti prste zraven, biti v kaj vpleten
pasta al sugo testenine v omaki

3. testo (za pecivo):
pasta sfoglia zvaljano testo
pasta frolla krhko testo
esser fatto di pasta frolla pren. biti mevža

4. pren. značaj, nrav:
essere di buona pasta biti dobrodušen
essere della stessa pasta biti iz enakega testa, enakega značaja
essere d'un'altra pasta pren. biti različen, drugačen
essere una pasta d'uomo biti dobrodušnež

5. kulin. torta:
pasta alla crema kremna torta

6.
pasta dentifricia zobna pasta

poganjek samostalnik
1. ponavadi v množini (pri rastlini) ▸ hajtás, sarjKo vzamemo v roke škarje, najprej porežemo vse mrtve poganjke. ▸ Amikor kézbe vesszük az ollót, legelőször az összes elhalt hajtást vágjuk le.Po vsaj štirih tednih so mladi poganjki pripravljeni za sajenje na vrt. ▸ Legalább négy hét elteltével a fiatal hajtások készen állnak a kertbe való kiültetésre.
Povezane iztočnice: kratki poganjek, dolgi poganjek, glavni poganjek

2. (o začetni fazi) ▸ sarj
V gospodarstvih območja evra so vidni poganjki okrevanja. ▸ Az euróövezet gazdaságai a fellendülés jeleit mutatják.
Medicina ne more biti poganjek teologije in drugih strok, ki se ukvarjajo s človekom. ▸ Az orvostudomány nem sarjadhatott ki a teológiából és más, emberekkel foglalkozó tudományágakból.

3. ponavadi v množini (kar začenja rasti) ▸ sarj
Pod odpetim ovratnikom srajce je opazil poganjke dlak. ▸ Az ing kigombolt gallérja alatt sarjadó szőrszálakat vett észre.
Začudeno so gledali čop, drugačen od polizanih las, med katerimi so se že kazali sivi poganjki. ▸ Csodálkozva nézték a lófarkat, ami más volt, mint a lenyalt haj, melyben már ősz tincsek jelentek meg.
Prvi poganjki so se pri Alenki kazali v osnovni šoli: "Takrat smo vsa dekleta začela rasti v višino in širino." ▸ Alenka az általános iskolában indult növésnek: „Akkoriban mi, lányok, mindannyian elkezdtünk nőni széltében-hosszában”.

ponóven répété, réitéré, renouvelé, nouveau, fréquent

ponovno à plusieurs (ali diverses, différentes) reprises, (na drugačen način) à nouveau, (še enkrat) de nouveau
ponoven izvir ponikalnih voda résurgence ženski spol
ponovni napadi attaques ženski spol množine réitérées
ponoven padec rechute ženski spol, retombement moški spol
ponovno sestavljanje (stroja, mehanizma) remontage moški spol
ponovno sukanje niti retordage moški spol des fils
ponovna uprizoritev reprise ženski spol
ponoven začetek predavanj je v oktobru la reprise des cours a lieu en octobre
ponovno začeti plavati recommencer à (ali de) nager
ponovno zboleti faire (ali avoir) une rechute, rechuter

popólnoma adv. completamente, totalmente, interamente, perfettamente, assolutamente, del tutto, affatto:
nekaj popolnoma znati sapere una cosa esattamente
popolnoma drugačen affatto, del tutto diverso
razburiti se popolnoma brez potrebe arrabbiarsi senza alcun motivo
popolnoma nasprotna stališča punti di vista diametralmente opposti
popolnoma nor matto, pazzo spolpato, completamente matto
popolnoma jasno affatto chiaro
pren. popolnoma prevzeti rapire

quite [kwáit] prislov
popolnoma, čisto, docela; resnično, zares (quite a gentleman)
precej, ravno, prav, zelo

quite a precej, zares
quite a few veliko, mnogo
quite other čisto drugačen
quite the thing prava stvar, kot je treba, primeren
not quite proper ne ravno primeren
Oh quite!; ali quite so! res je, se strinjam
she (he) isn't quite ni prava dama (ni pravi gospod)

rebound¹ [ribáund] samostalnik
odboj, odbijanje, odskok; povratno delovanje, povratni udarec, ponoven udarec, vračanje, delovanje proti, reakcija
figurativno preobrat; odmev, razleganje
figurativno razočaranje

on the rebound po udarcu
to take (to catch) s.o. on (at) the rebound ujeti koga pri odskoku, figurativno pregovoriti koga, da nekaj naredi na drugačen način, in to v trenutku, ko mu je spodletelo pri prvem poskusu; figurativno izkoristiti razočaranje kake osebe

Reihe, die, (-, -n) vrsta; niz; Mathematik vrsta (geometrische geometrična, harmonische harmonična); Technik serija; der Reihe nach po vrsti; an der Reihe sein biti na vrsti; an die Reihe kommen priti na vrsto; aus der Reihe fallen/tanzen biti drugačen, izstopati, ubirati lastna pota; aus der Reihe kommen zamešati se, priti v nered; außer der Reihe mimo vrste; in Reihe Technik geschaltet: zaporedno; in Reih und Glied urejeno, Heerwesen, Militär postrojeno; in der Reihe v vrsti, figurativ (gesund) v redu; in eine Reihe stellen postaviti v vrsto, figurativ enačiti (z drugimi)

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

sljȅdovati -ujēm (ijek.), slȅdovati -ujēm (ek.)
1. pripadati: to mi sljeduje po zakonu; ljudi su dobili sve što im sljeduje
2. slediti, iti za kom: meni sljeduju dva čovjeka
3. prihajati: za zimom sljeduje proljeće
4. izhajati: iz tvojih riječi sljeduje da...
5. pričakovati: na ovo pitanje sljeduje drugi odgovor na to vprašanje je pričakovati drugačen odgovor

tanzen plesati; einen Tango usw. tanzen plesati tango itd.; weg: odplesati, her: priplesati; Schiff auf den Wellen: poplesovati; Elektrizität Leitseile: opletati; Mücken: poplesovati; aus der Reihe tanzen figurativ biti drugačen; nach jemandes Pfeife tanzen plesati, kot (kdo) žvižga

transformer [-fɔrme] verbe transitif pretvoriti, preoblikovati, spremeniti (en v); predelati; izboljšati (zdravje)

transformer un magasin prenoviti, modernizirati trgovino, blagovnico
transformer un château en hôtel spremeniti grad (graščino) v hotel
transformer une matière première predelati surovino
se transformer dobiti drugo obliko, spremeniti se, postati drugačen
se transformer en énergie mécanique spremeniti se v mehanično energijo

verhalten^*1

1. (zurückhalten) zadrževati, zadržati; ([stehenbleiben] stehen bleiben) obstati

2. sich verhalten (sich benehmen, handeln) vesti se, ravnati, obnašati se; eine Sache: biti v (določenem) odnosu (zu do); Größe: biti v razmerju do (A verhält sich zu B wie X zu Y A je v (enakem) razmerju do B kot X do Y); (sein) biti (sich ruhig/anders verhalten biti miren/drugačen); (beschaffen sein) biti tak, biti tako (s čim) (die Sache verhält sich so s stvarjo je tako, stvar je taka)

vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
utrujen videz aria stanca
mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
poznati na videz conoscere di vista
za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
varovati zunanji videz salvare le apparenze
ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
videz vara l'apparenza inganna

ἀλλο-ειδής 2 (εἶδος) ep. drugačen, drugoličen.

ἀλλοῖος 3 (ἄλλος) drugačen, različen, drugi; ἄλλοτε ἀ. sedaj takšen, sedaj drugačen; ἀλλοιότεροι τὰς γνώμας drugačnega mišljenja = bolj odtujeni; ἀλλοῖόν τι nekaj hudega. – adv. ἀλλοίως, comp. ἀλλοιότερον nekoliko drugače.

ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.

ἄλλος, ἄλλη, ἄλλο [Et. iz ἄλjος, lat. alius, gal. Allo-broges, stvn. ali-lanti "druga dežela", nem. odtod Elend –. – gen. pl. ion. ἀλλέων]. 1. drugi (= alter); drugi izmed dveh; ἄλλος μὲν – ἄλλος δέ eden – drugi; ἄλλος ἄλλα λέγει eden govori tako, drugi drugače (= vsak drugače); ἄλλος ἄλλοθεν ἦλθεν vsak je prišel od druge strani; ὥς τις καὶ ἄλλος kakor katerikoli drugi. 2. (s spolnikom) ὁ ἄλλος ostali (τὸ ἄλλο, τὰ ἄλλα, τἆλλα ostalo, drugo) οἱ ἄλλοι ostali, ὁ ἄλλος χρόνος bodočnost; τῇ ἄλλῃ (ἡμέρᾳ) drugi dan. 3. drugačen, različen (πρόφασις); tuj, inostranski, neprimeren, neistinit; ἄλλα τῶν δικαίων = ἄδικα. 4. ἄλλο τι ἤ (= nonne); ali ne? kaj drugega nego? Nič drugega? Kajneda? 5. adv. ἄλλως a) drugače, sicer, v ostalem, razen tega, ἄλλως πως na kak drug način; b) zaman, brezuspešno, na slepo srečo, tjavendan, τὴν ἄλλως zastonj; c) v ostalem, vobče; d) ἄλλως τε καί (i iz drugih razlogov i) zlasti ἄλλως ἄλλοι eden tako, drugi drugače.