Franja

izobčiti glagol
1. (izločiti) ▸ kitaszít, kiközösít Izobčila ga je celo njegova družina, nedolžnega so prijeli in ga obravnavali kot pedofila. ▸ kontrastivno zanimivo Még a saját családja is kitaszította, ártatlanul letartóztatták és pedofilként kezelték.

2. (izključiti iz cerkve) ▸ kiközösítPapež je leta 1411 izobčil češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa. ▸ A cseh egyházi reformátort, Husz Jánost a pápa 1411-ben kiközösítette.

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

jezikoven pridevnik
(o načinu izražanja) ▸ nyelvi, nyelv-Dobro jezikovno znanje je temelj dobrega učenja. ▸ A jó nyelvtudás a jó tanulás alapja.Njihovo pisanje je premočno odstopalo od siceršnje jezikovne norme. ▸ Az írásmódjuk túlságosan eltért a megszokott nyelvi normától.Povezane iztočnice: jezikovna manjšina, jezikovna skupnost, jezikovna zmožnost, jezikovna šola, jezikovni pouk, jezikovna politika, jezikovna družina

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

katarski pridevnik
(o Katarju in Katarcih) ▸ katariPovezane iztočnice: katarski rial

kladvenice samostalnik
zoologija Sphyrnidae (družina morskih psov) ▸ pörölycápafélék, pörölycápák

kneževina samostalnik
(dežela) ▸ fejedelemség, hercegségKnežja družina ne živi več v dvorcu v tem delu kneževine. ▸ A fejedelmi család már nem a fejedelemség ebben a részében található kastélyban él.
Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. ▸ A pálya a mondén hercegség fényűző útjain és utcáin halad végig.
Daljna moskovska kneževina je bila za Evropo tuj in neznan svet. ▸ A távoli moszkvai fejedelemség idegen és ismeretlen világ volt Európa számára.

kopenske želve stalna zveza
zoologija Testudinidae (družina želv) ▸ szárazföldi teknősfélék

košeninarji samostalnik
zoologija Tipulidae (družina žuželk) ▸ lószúnyogfélék, lószúnyogok

kraljevsk|i [é] (-a, -o) königlich, Königs- (par das Königspaar, družina die Königsfamilie, hiša das Königshaus, krona die Königskrone)
kraljevsko se zabavati sich königlich amüsieren

krastače samostalnik
zoologija Bufonidae (družina dvoživk) ▸ varangyfélék

krvenkovke samostalnik
botanika Lythraceae (družina rastlin) ▸ füzényfélék

kukavica samostalnik
1. Cuculus canorus (ptica) ▸ kakukk Kukavica nese jajca v gnezda različnih majhnih ptic pevk. ▸ A kakukk énekesmadarak fészkébe tojik.
Povezane iztočnice: navadna kukavica, trizoba kukavica, čeladasta kukavica

2. botanika Orchis (rastlina) ▸ kosborPovezane iztočnice: močvirska kukavica

3. (o uri) ▸ kakukkos óraUra s kukavico je padla na tla in se razbila. ▸ A kakukkos óra leesett a földre és összetört.

lôvski (-a -o)

A) adj. di, da caccia; venatorio:
lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
lovska dovolilnica licenza di caccia
lovska koča capanna di caccia
šah. lovska končnica finale di alfieri
lovska puška fucile da caccia
lovska škoda danni da selvaggina
lovska torba carniera
lovska trofeja trofeo (di caccia)
lovski čuvaj guardacaccia
lovski krst battesimo di cacciatore
lovski nož coltello da cacciatore
lovski pes cane da caccia
lovski rog corno da caccia
aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
lovsko leto stagione della caccia
lovski rezervat bandita
lovski suknjič cacciatora
gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

B) lôvska f pren.
ta je pa lovska questa è poi grossa

mal|i¹ (-a, -o) klein, Klein- (avto der Kleinwagen, delničar der Kleinaktionär, format das Kleinformat, kuhinjski aparat die Kleinküchenmaschine, das Kleingerät, lastnik der Kleineigentümer, oder die Kleinbühne, podjetnik der Kleinunternehmer, posnetek das Kleinbild, proizvajalec der Kleinerzeuger, varčevalec der Kleinsparer, industrija die Kleinindustrie, črka der Kleinbuchstabe, družina die Kleinfamilie, gozdna posest der Kleinwald, obrt das Kleingewerbe, plastika die Kleinplastik, orodje das Kleingerät, Kleinwerkzeug, plemstvo der Kleinadel, podjetje der Kleinbetrieb, das Kleinunternehmen, popravilo die Kleinreparatur)
mala matura mittlere Reife
mali človek der kleine Mann
mali kazalec pri uri: kleiner Zeiger, der Stundenzeiger
mala os matematika pri elipsi: die Nebenachse
mali krog matematika der Nebenkreis, Kleinkreis
mala vrata figurativno die Hintertür
po malem, z malim ➞ → malo

merjaščevke samostalnik
zoologija Caproidae (družina rib) ▸ disznófejűhal-félék

meščánski citadin, urbain; bourgeois; civil, civique

meščanska družina (hiša) famille ženski spol (maison ženski spol) bourgeoise
meščanska pravica droit moški spol civil (ali de cité)
meščanska vojna guerre ženski spol civile (ali intestine)
(po) meščansko oblečen vêtu (ali habillé) en citadin

mlád (-a -o)

A) adj.

1. giovane:
lepo je biti mlad è bello esser giovani
rosno mlad giovanissimo

2. gastr. novello:
mladi krompir patate novelle
mladi sir formaggio non stagionato

3. (značilen za mladega človeka) giovane:
mlad obraz volto giovane
imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
mlad po duhu giovane di spirito

4.
mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
mlada družina una famiglia giovane

6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
mladi mesec (mlaj) luna nuova
mlada kri i giovani
od mladih nog fin da giovane
mlado vino vino nuovo
lingv. mlada izposojenka prestito recente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
gozd. mlad hrast querciolo
zool. mlad jež ricciotto
mlad kit balenotto
pejor. mlad butec merlo
mlad pilot aquilotto
knjiž. mlad potomec virgulto
zool., vet. mlada jegulja ceca
mlada junica manza
mlada opica scimmiotto
mlada ribica avannotto
agr. mlada sadika seedling
obrt. mlada šivilja caterinetta
agr. mlada trava guaime
mladi razvajenec pariolino
hist. Mladi Turki Giovani Turchi
iron. mladi vseved saputello
gastr. mlado govedo manzo
gastr. mlado jagnje abbacchio

B) mládi (-a -o) m, f, n

1.
mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

2. pog.
ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

3.
plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
od mladega fin dalla gioventù

mój mon (množina mes) , (samost.) le mien

to je moj svinčnik c'est mon crayon à moi
moji (moja družina) les miens, ma famille
moje in tvoje le tien et le mien
po mojem (mnenju) à mon avis (ali opinion), selon moi

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean