Franja

Zadetki iskanja

  • familia -ae in (gen. v posebnih pravnih obrazcih) -ās f (famulus) „hiša“, in to:

    I.

    1. v meton. pomenu hiša (= vsi domači skupaj, svobodni in nesvobodni), družina, domači: pater familiae Ci., L., Sen. ph., T., Plin. iun. ali pater familias Ca., Ci., N., Sen. ph., T., Plin. iun., Suet. hišni oče, gospodar, mater familiae L. ali mater familias Ci., Dig. hišna mati, gospodinja, gospodarica; v pl.: patres familiae Sis. ap. Varr., L., patres familiarum Suet., Prisc. matres familiae C., matres familias Ci., Suet., Arn., matres familiarum S., filius familias Ci., Dig. (še ne samostojen, še mladoleten) hišni (domači) sin, filii familiarum S., T., Suet. filia familias Sen. ph. (še mladoletna) hišna (domača) hči, filiae familiarum Dig., iure proprio familiam dicimus plures personas, quae sunt sub unius potestate aut naturā (svobodni) aut iure (nesvobodni) subiectae Ulp. (Dig.).

    2. occ. imetje, premoženje, posest, lastnina družine, hišno gospodarstvo: agnatus proximus familiam habeto Tab XII. in Dig., herciscundae familiae causam agere Ci. pri delitvi dediščine, nomine heredis arbitrum familiae herciscendae postulavit Ci. za delitev dediščine, decem dierum vix mihi familia est Ter. imam komaj za 10 dni živeža, in familia bene instituta Q., de familia, quae ex Attali hereditate erat, agere Aur.

    II. rodbina, rodovina (= vsi svobodni v hiši),

    1. rodbina ali družina kot pododdelek rimskega rodu (gens): Vell., Q., Suet., Iust., Fl. idr. nobilissima in familia natus Ci., illi familiae Marcellorum maxima voluntate diem festum tribuebant Ci. (Marceli so bili veja Klavdijevega rodu), Deiotarus vestram familiam abiectam et obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci., Murena primus in familiam veterem consulatum adtulit Ci., f. consularis Ci. iz katere so nekateri bili konzuli, f. antiquissima C., (Cn. Cornelius) Sulla gentis patriciae nobilis fuit (Kot Kornelijec), familiā (sc. Sulova) prope iam extinctā S., Fabii, omnes unius gentis, ibant unius familiae viribus L.

    2. sinekdoha: (= gens) rod, pleme: Suet., Macr. idr. o familiae Calpurniae dedecus! Ci. M. Bruti rogatu Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N., reges ex duabus familiis (Agidove in Evripontove) N., Aemiliorum et Fabiorum familiae N. familiam unam (= gentem Claudiam) subisse civitatis onus L.

    3. metaf.
    a) filozofska šola, — ločina: tota Peripateticorum f. Ci., Aristoteles, Xenocrates, tota illa f. Ci. kánon, kritični seznam starih piscev, ki so ga sestavili aleksandrinski slovničarji: libros, qui falso viderentur inscripti, tamquam subditos summovere familia O.

    III. služinčad (= vsi nesvobodni v hiši),

    1. posli, sužnji: Pl., Ca., Varr., Col., Q., Iust., Fl. idr. neque enim dubium est, quin … familiam intellegamus, quae constet ex servis pluribus, quin unus homo familia non sit Ci., domino a familia sua manus adlatae sunt Ci., familiam quantam et quam variis cum artificiis habeat? Ci., multae familiae armatae Ci., usus est familiā optimā N., Aesopus domino sum solus esset familia Ph. ko je bil … sam vsa služinčad, familiā privatā incendia exstinguere Vell. z lastnimi sužnji, familiae numerus T., familiae appelatio omnes servos comprehendit Ulp. (Dig.) o sužnjih v svetiščih: Martiales Larini in Martis familia numerabantur Ci.

    2. occ.
    a) tlačani, podložniki: Orgetorix … omnem suam familiam, ad hominum milia decem, undique coegit C.
    b) α) četa -, krdelo borilcev (gladiatorjev), gladiatorsko krdelo: comparare familiam Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione ad caedem ac tumultum … ; sed posset alia familia Fausti munus praebere Ci., gladiatoriae familiae S., lanista, qui familiam summā curā exercet Sen. ph., lanistarum familiae Suet.; od tod reklo familiam ducere „četo voditi“, pren. = načelovati, na čelu biti, voditi, poveljevati: Lucius … frater eius familiam ducit Ci., illa sententia, quae familiam ducit Ci. β) družba gledaliških igralcev: sicut familiae quoque solent mutari Pl. γ) familiae tironum čete -, krdela vojaških novincev: Amm., Cod. Th.
  • fellowship [féloušip] samostalnik
    družba, občestvo, bratovščina, tovarištvo; položaj in plača visokošolskega profesorja; štipendija za znanstveno delo
    pravno sodelovanje (pri)
  • gang1 [gæŋ] samostalnik
    krdelo, trop, skupina, banda, ekipa
    tehnično garnitura orodje
    pogovorno družba
  • ganga1 f

    1. tolpa, banda

    2. družba, druščina
  • Gesellschaft, die, (-, -en)

    1. družba, (geschlossene zaprta, offene odprta, industrielle industrijska, postindustrielle postindustrijska)

    2. (Handelsgesellschaft) trgovska družba, Gesellschaft mit beschränkter Haftung družba z omejeno odgovornostjo/zavezo; Gesellschaft des bürgerlichen Rechts civilnopravna družba; (Verein) združenje

    3. Pflanzenkunde Tierkunde združba

    4. (Gesellschaftsabend) družabna prireditev jemandem Gesellschaft leisten biti za družbo (komu)
  • ghēnga f šalj. banda, družba, druščina:
    una ghenga di amici druščina prijateljev
  • globus -ī, m

    1. krogla, obla, kepa, okrogla gruda, grmada, gomila: grandiculi globi PL. svinčene krogle, svinčenke, globus, sic enim. σφαίραν interpretari placet CI., gl. terrae CI. zemeljska obla, stellarum globi CI., in eo (caelo) animadversi globi CI. ognjene krogle, cordis, pilāī, lunāī globus LUCR., globi flammarum V., PLIN. ognjene kepe, globus ignis ali fortuitorum ignium SEN. PH., telorum VAL. FL., globi nubium T., AMM., nivium MACR.; pesn.: sanguinis globi O., AUG. kepasta kri; occ.
    a) obličasta jed, cmok, svaljek: globus sic facito CA., globus farinae dilatatus VARR.
    b) svaljek = svitek, zvitek: crinium globi AP.
    c) klobčič: neta in globum collige HIER.

    2. metaf. (tesno stisnjena) množica ljudi, gruča, krdelo, roj, truma, četa: quā globus ille virûm densissimus urget V., circa Fabium globus L., globus circumstans consulis corpus L., armatorum globi T., militum globus ali globi T., firmatae stationes densioribus globis T.; kot voj. t. t. stisnjena bojna vrsta: CA. AP. FEST. occ. družba, klub, v slabem pomenu: drhal, svojat: ille consensionis globus N. = gl. coniurationis VELL. zarotniška svojat, ex illo globo nobilitatis S.
  • grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

    1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

    2. metaf.
    a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
    b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

    Opomba: Grex f: LUC., LUCR.
  • house party [háuspa:ti] samostalnik
    družba, gostje, ki nekaj dni preživijo v podeželski hiši
  • kompànija ž (fr. compagnie)
    1. ekspr. druščina, kompanija: primiti koga u našu momačku -u
    2. družba: trgovačka, parobrodska kompanija
    3. zastar. četa, stotnija
  • lot1 [lɔt] samostalnik
    žreb, usoda; del, delež
    ameriško parcela, zemljišče, gradbišče
    ekonomija del, partija, gotova količina blaga; (posamičen) predmet na dražbi
    pogovorno velika množina, kup; skupina, družba, vsi skupaj
    pogovorno človek, stvar

    a lot; ali lots and lots; ali lots veliko, mnogo
    a lot you care! v mar ti je!
    ekonomija in lots vsa partija, vse blago skupaj
    a bad lot neznačajnež, razvpit človek
    a building lot gradbena parcela
    by lot z žrebom
    to cast (ali draw) lots for vreči žreb, žrebati za
    to cast (ali throw) in one's lot with deliti s kom usodo
    the lot came to (ali fell upon) him žreb ga je določil
    to fall to s.o.'s lot pripasti komu kot delež
    to have no part nor lot in ne biti udeležen pri čem
    my lot moja usoda
    pogovorno the lot vsi; vse
    that's the lot to je vse
    scot and lot do zadnje pare
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • pajdašíja ž pajdašija, pajtašlja, društvo, družba
  • partnership [pá:tnəšip] samostalnik
    družabništvo (in v)
    družba, združenje, zadruga
    ekonomija trgovska družba, delničarska družba
    figurativno sodelovanje

    ekonomija general (ali ordinary) partnership trgovska družba z neomejeno zavezo
    ekonomija limited partnership trgovska družba z omejeno zavezo, komanditna družba
    ekonomija sleeping partnership tiho družabništvo
    deed of partnership družbeni dogovor
    to enter into partnership with združiti se s kom
    to take s.o. into partnership vzeti koga za družabnika
  • party1 [pá:ti] samostalnik
    stranka, partija; skupina ljudi istih nazorov; družba (zbrana za določen namen, npr. hunting party lovska družba, lovci)
    zabava
    vojska odred (vojakov)
    pravno stranka (pri pravnem postopku), obtoženec, tožitelj, udeleženec (tudi pri telefonskem pogovoru)
    sleng oseba, individuum

    to be of the party biti med povabljenci (v družbi)
    to make one of the party pridružiti se, sodelovati, biti zraven (v družbi)
    to make up a party sestati se, zbrati se (družba)
    to give a party, ameriško to throw a party prirediti zabavo
    at a party na zabavi
    to be a party to s.th. biti udeležen pri čem
    here's your party zvezo imaš (telefon)
    dancing party zabava s plesom
    dinner party večerja z gosti
    hen party ženska družba
    stag party moška družba
    tea party čajanka
    ekonomija parties interested interesenti
    ekonomija parties concerned soudeleženci
    ekonomija contracting party, party to a contract pogodbena stranka, kontrahent
    ameriško, sleng my party moji ljudje, moja družba
    ameriško, sleng it's your party to je tvoja stvar
  • prijáteljstvo -a s., при́ятельство ч., дру́жба ж.
  • push1 [puš] samostalnik
    poriv, porivanje; sunek, udarec, zbodljaj
    arhitektura, geologija, tehnično horizontalen pritisk
    figurativno pobuda, pogon, podjetnost, energija; trud, napor; sila, nuja, kritičen moment
    vojska prodor, prodiranje, napredovanje, ofenziva; reklamna kampanja; protekcija
    ameriško množica ljudi
    sleng družba, druščina (tatinska, zločinska)

    at a push v sili, v kritičnem momentu
    at the first push na prvi mah
    at one push naenkrat
    to bring to the last push gnati do skrajnosti, pognati v skrajnost
    when it comes to the push ko pride do skrajnosti
    sleng to get the push dobiti brco, biti odpuščen iz službe
    to get a job by push dobiti službo po protekciji
    to give s.o. a push poriniti koga
    sleng to give s.o. the push odpustiti koga iz službe
    to have a push together pretepati se
    to make a push potruditi se, vojska z vso silo napasti
    to have another push for it še enkrat poskusiti
  • reunion [ri:jú:njən]

    1. samostalnik
    ponovno združenje; (družabno) srečanje, snidenje, sestanek (nekdanjih prijateljev, dijakov itd.); proslava (ponovnega snidenja); sprava, pobotanje; družabnost, družba

    a family reunion zopetni sestanek ali snidenje članov družine, prijateljev itd. po daljši ločitvi

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    zopet (se) združiti; ponovno se zediniti
  • reunión ženski spol sestanek, shod, zbor(ovanje), zbiranje; kopičenje; družba; združitev

    reunión de los accionistas zbor delničarjev
    musical glasbeni večer
    derecho de reunión pravica zborovanja
    lugar de reunión, punto de reunión zbirališče
    sala de reunión zborna dvorana, družabna dvorana
    convocar (aplazar) un reunión sklicati (odgoditi) zborovanje
    la reunión se celebró ayer zborovanje se je vršilo včeraj
  • Riege, die, (-, -n) Sport telovadna vrsta; ekipa; figurativ družba