Franja

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

mon: ma: mes [mɔ̃, ma, me, mɛ] adjectif moj; moja; moji, -e

oui, mon vieux da, dragi moj (prijatelj)
oui, mon général da, tovariš (gospod) general
en mon honneur meni v čast
en ma faveur meni v prid, v korist
à mon égard kar mene tiče, zadeva; glede mene
j'ai ma migraine imam migreno
je gagne mes 100 francs par jour zaslužim (svojih) 100 frankov na dan
il est venu à mon aide prišel mi je na pomoč
ma rencontre lui était désagréable srečanje z menoj mu je bilo neprijetno
il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti

namèkšati -ām tudi ekspr. zmehčati: namekšaj ti njoj leda, brate moj slatki pregarbaj jo, dragi moj

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

oica -ae, f ójka, nam neznan dragi kamen: Plin., Isid.

ombria -ae, f (iz gr. ὄμβρος dež) ómbrija = „deževec“, nam neznan dragi kamen: Plin.

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).

panchrus -ī, m (gr. πάγχρους) pánhrus = „vseh barv“, „vsebarvnik“ nam neznan dragi kamen: Plin.

panerastos -ī, m in panerōs -ōtis, m (gr. πανέραστος, πανέρως) panerást, panerót, nam neznan dragi kamen: Plin.

precioso drag, dragocen; izvrsten; lep, čeden; šaljiv; duhovit

piedras preciosas dragulji
precioso m ljubček, dragec, dragi

pretty² [príti] samostalnik
lep človek, lepa stvar; vrezan rob v kozarcu
ameriško, množina okraski, lepe obleke

my pretty lepotec (-tička) moj(a), moja draga, moj dragi

prijátelj amigo m

kot prijatelj como amigo
velik prijatelj amigo íntimo, fam amigote m, Arg amigazo m
zaupen prijatelj amigo íntimo (ali de confianza)
neki moj prijatelj un amigo mío; uno de mis amigos
dragi prijatelj! ¡amigo mío!, (v pismu) querido amigo, estimado amigo mío
hišni prijatelj amigo de (la) casa
prijatelj iz mladosti amigo de la infancia
prijatelj narave amante m de la naturaleza
med prijatelji entre amigos
biti (dober) prijatelj s kom ser (muy) amigo de alg
biti prijatelj česa ser amigo de a/c
smo (dobri) prijatelji somos (buenos) amigos
prijatelj glasbe amante m de la música, aficionado m a la música
prijatelj umetnosti aficionado m a las artes, amigo m del arte
ostanemo stari prijatelji (seguimos) tan amigos como siempre
v sreči imaš mnogo prijateljev en tiempo de higos, no faltan amigos

querido ljubljen, ljub, drag

querido m ljubček, ljubimec; ljubljenec
¡querido! moj dragi! prijatelj moj!

relique [rəlik] féminin, religion relikvija, svetniški ostanki; svetinja, drag spominek; pluriel, poétique ostanki

reliques pluriel de mon passé dragi spominki iz moje preteklosti
culte masculin des reliques kult relikvij
garder comme une relique varovati kot punčico svojega očesa

rôd rȍda m, mest. u ròdu, mn. ròdovi
1. spol: imenice muškoga -a
2. rod: ona je otmenoga -a; vuk spada u rod pasa
3. vrsta, rod: rod oružja u vojsci
4. sorodstvo: mi smo rod po ocu, po krvi
5. sorodniki: žena mi je otišla u rod
6. sorta: rod voća, krompira, kukuruza
7. sad: to je rod naše zemlje; donijeti prvi rod
8. ljudski rod človeški rod; rode moj! dragi moj

rubin samostalnik
(dragi kamen) ▸ rubin

safir samostalnik
(dragi kamen) ▸ zafír

salaud [salo] masculin, populaire prezira vreden človek, umazanec, familier svinja, falot; adjectif umazan

tas de salauds! umazanci! svinje!
se conduire comme un salaud grdó, umazano se vesti; (neprezirljivo)
dis donc, mon salaud, tu ne te refuses rien ti (povej no), moj dragi, ti se (pa) ničemur ne odrečeš

signore

A) m

1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)

2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

3. gospod, gospodar

4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev

6. gospod, moški; stranka

7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko

8.
signori gospoda

B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč