Franja

cūria -ae, f (iz *coviria [cum in vir] zbor mož, moški zbor; prim. lat. Quirītēs)

I.

1. narodni oddelek, kurija, eden izmed 30 oddelkov, v katere je Romul razdelil tri prvotne rimske (patricijske) tribue (Ramnes, Tities in Luceres), vsako v 10 kurij; vsaka kurija se je delila na 10 rodov (gentes), načeloval pa ji je kurion (cūriō), ki je bdel nad skupnimi posli, zlasti nad službo božjo. Načelnik vseh kurionov se je imenoval curio maximus (višji kurion, nadkurion): Pl., Fl., Dig. idr., si tamen id XXX curiae iussissent Ci., (Romulus) cum populum in curias triginta divideret, nomina earum (sc. mulierum Sabinarum) curiis inposuit L.

2. met. zbornica kurij, kurijska zbornica, poslopje na severovzhodnem vrhu Palatina; tam so se kurije dobivale na posvetovanjih, slavnostnih pojedinah in opravljanu službe božje: c. prisca O. ali curiae veteres Varr., T., naspr. pozneje zgrajene curiae novae v 1. okraju blizu Fabricijevega križišča (compitum Fabricium): Fest. —

II.

1. senatski zbor, senat, starešinstvo: vindex temeritatis et moderatrix officii curia Ci., curia maesta ac trepida orare Ci., frequentique curia … ne inter consules quidem ipsos satis conveniebat L., insigne … praesidium … consulenti, Polio, curiae H., civitate donatos, et quosdam e semibarbaris Gallorum, recepit in curiam (Caesar) Suet., liberis senatorum … curiae interesse permisit (Augustus) Suet.

2. met.
a) senatska (starešinska) zbornica, senatska posvetovalnica, kurija; v Rimu je bilo več takih zbornic: α) c. Hostilia Hostilijeva senatska zbornica, pozneje curia vetus, nav. samo curia, postavil jo je kralj Tul Hostilij v 10. rimskem okraju na severni strani komicija (comitium), a je pogorela ob Klodijevi pogrebni svečanosti l. 52: Vell., Plin., Q. idr., templumque ordini ab se aucto curiam fecit (Tullus Hostilius), quae Hostilia usque ad patrum nostrorum aetatem appellata est L., lectus in curiam Varr., ego sum ille consul, … cui … non curia, summum auxilium omnium gentium, non domus … umquam vacua mortis periculo atque insidiis fuit Ci., qui (Clodius) mortuus … curiam incenderit Ci., auctoribus in curiam introductis L., ceteros metus non curiā modo, sed etiam foro arcebat L., stante urbe et curiā Ci. ali pro curia inversique mores! H. („curia“ je pojem za rimsko pravo in zakone kakor Capitolium za državno moč), curia pauperibus clausa est O., (Caesar) decerni sibi passus est: sedem auream in curia et pro tribunali, … Suet. β) curia Iulia Julijeva senatska zbornica, tudi na komiciju, imenovana po Juliju Cezarju, ki jo je začel graditi potem, ko je curia Hostilia pogorela; dokončali so jo triumviri: Suet. γ) curia Pompeia ali Pompei Pompejeva senatska zbornica, postavil jo je Gnej Pompej na Marsovem polju; po tistem, ko je bil v njej umorjen Cezar, so jo za vselej zaprli: (Caesar) in curia Pompeia ante ipsius Pompei simulacrum … a nobilissumis civibus … trucidatus Ci., postquam senatus Idibus Martiis in Pompei curiam edictus est Suet.
b) occ. (o drugih zbornicah): v Rimu: α) curia Calābra izklicevalna kurija na Kapitoliju, v kateri so izklicevali (calāre) kalende: Varr., Macr. idr. β) curia Saliorum salijska kurija na Palatinu, Marsu posvečeno uradno poslopje Salijcev (Salii), v katerem se je po ustanovitvi Rima hranil sveti lituus: Ci. (De div. I, 17, 30); zunaj Rima: zbornica (posvetovalnica) višjih oblastnikov (= βουλευτῆριον), npr. v Sirakuzah: in curia positum monumentum Ci.; na Salamini: inclusum in curia senatum Salaminae obsederat Ci. ep.; v Troji: intrata est altae mihi curia Troiae O.; v Atenah (= Areopagos): ergo occulta teges, ut curia Martis Athenis Iuv., nemo de curia (= noben starešina) Ap.

debt [det] samostalnik
dolg, obveznost

debt of honour častni dolg
debt of Nature smrt
to run (ali get) into debt, to incur debts, to contract debts zadolžiti se
to be in s.o.'s debt biti komu zadolžen, zavezan
to honour a debt plačati dolg
to pay the debt of (ali one's debt to) nature umreti
national debt državni dolgovi, državno posojilo

demaniale agg. ki se nanaša na javno posest:
beni demaniali državno imetje

demesne [diméin] samostalnik
dedina; posestvo
figurativno področje, domena

to hold in demesne biti lastnik (svobodnega posestva)
Royal demesne kronsko posestvo
state demesne državno posestvo

derecho moški spol pravo; pravica; pravičnost; predpravica, privilegij; davek, carina; prava stran (blaga itd.)

derecho de autor avtorsko pravo
derecho de comercio trgovsko pravo
derecho constitucional ustavno pravo
derecho de consumo potrošnina
derecho criminal kazensko pravo
derecho feudal fevdno pravo
derecho del más fuerte pravica pesti
derecho internacional mednarodno pravo
derecho marítimo pomorsko pravo
derecho mercantil trgovsko pravo
derecho penal kazensko pravo
derecho político državno pravo
derecho de sufragio volilna pravica
con pleno derecho z vso pravico
por vías de derecho po pravu, po postavi
por derecho propio dosmrten
dar derecho a alg. komu prav dati
dar derecho a quejas upravičiti pritožbe
estar en su derecho imeti pravico
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
tener derecho a imeti pravico do
derechos pl dajatve, davki; avtorska prava, tantieme
derechos de aduana carina, carinske pristojbine
derechos de exportación, derechos de salida izvozna carina
derechos de entrada, derechos de importación uvozna carina
derechos de propiedad avtorska prava, tantieme
derechos protectores zaščitne carine
derechos de sello kolkovina
derechos de tránsito tranzitna carina
sujeto a derechos, que paga derechos carini podvržen
adquirir un derecho pridobiti si pravico

dēsīgnātiō -ōnis, f (dēsīgnāre)

1. zaznamovanje, označevanje: octavae partis Vitr., quadrata Vitr. kvadratno razmerje, designationes undarum Vitr. krožnice valov.

2. pren. zaznamba, določitev: personarum et temporum Ci., personarum ac locorum Lact.; occ.
a) uredba, načrt: totius operis Ci., librorum meorum Ci. ep., designationes eorum (vasorum) Vitr.
b) določitev koga za državno službo, poseb. za konzulat: d. consulatūs T., Suet., superbire homines annua designatione T.

dissanguare

A) v. tr. (pres. dissanguo)

1. pustiti, puščati kri

2. pren. izčrpati, izžeti:
l'eccessivo fiscalismo dissangua l'economia nazionale pretirano obdavčenje izžema državno gospodarstvo

B) ➞ dissanguarsi v. rifl. (pres. mi dissanguo)

1. izkrvaveti

2. pren. ugonobiti, ugonabljati se; uničiti, uničevati se:
si dissangua per il figlio vse bi dal za sina

doprinos samostalnik
1. (o vlogi ali pomenu česa) ▸ hozzájárulásSicer pa je pozornemu bralcu mogoče določiti težo in doprinos enega oziroma drugega avtorja. ▸ Egyébként pedig a figyelmes olvasó meghatározhatja az egyik vagy a másik szerző súlyát és hozzájárulását.
Uspešno izvedena raziskava bi pomenila tudi velik doprinos za družbo. ▸ A sikeres kutatás a társadalom számára is jelentős hozzájárulást jelentene.
Ob koncu razstave mi je predsednik izročil priznanje za doprinos k razvoju našega kraja. ▸ A kiállítás végén az elnök oklevelet adott át nekem a településünk fejlődéséhez való hozzájárulásomért.

2. (o finančnem prispevku) ▸ hozzájárulás
Koroška je res na obrobju domovine, komunikacije so težavne in doprinos v državno blagajno res skromnejši kot pred leti. ▸ Karintia valóban hazánk perifériáján van, a közlekedés nehézkes, valamint az államkasszához való hozzájárulása is szerényebb, mint néhány évvel ezelőtt.

3. v izobraževanju (o delovni obveznosti) približek prevedka ▸ plusz munkaóra Doprinosa ur ima večina učiteljev dovolj in ga med počitnicami niti ne more izkoristiti. ▸ A tanárok többsége elég sok plusz munkaórát végzett, amit a szünetekben ki sem tudnak használni.

družinska srebrnina stalna zveza
v gospodarskem kontekstu (državno premoženje) ▸ családi ezüst
Zdajšnji svetnik je ministru očital, da država prodaja družinsko srebrnino. ▸ A jelenlegi tanácsos felrótta a miniszternek, hogy az állam a családi ezüstöt értékesíti.
Sopomenke: družinsko srebro

družinsko srebro stalna zveza
v gospodarskem kontekstu (državno premoženje) ▸ családi ezüst
Sopomenke: družinska srebrnina

držav|en (-na, -no) staatlich; (v lasti države) staatseigen; (državno interni) innerstaatlich
| ➞ → državni

držáven State, state

držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl

držáven concernant l'État, d'État, public, national

državni dolg dette ženski spol publique
državno posojilo emprunt moški spol d'État
državni uradnik fonctionnaire moški spol
državna železnica chemin moški spol de fer de l'État
državni poglavar chef moški spol d'État
državni dohodki revenus moški spol množine de l'État, recettes ženski spol množine publiques
državni udar coup moški spol d'État
državno pravo droit moški spol public
državni kapitalizem capitalisme moški spol d'État, étatisme moški spol
državna reprezentanca équipe ženski spol nationale
državna banka banque ženski spol d'État (ali nationale)
državna cerkev Église ženski spol nationale
državna loterija loterie ženski spol nationale
na državne stroške aux frais de l'État

držáven (-vna -o) adj. dello Stato, di stato, statale; statuale; nazionale:
državni aparat, organ apparato, organo statale
državni proračun bilancio dello Stato, statale
državna administracija, ureditev amministrazione, assetto dello Stato
državna meja, politika confine di Stato, politica dello Stato
državna zastava, himna bandiera, inno nazionale
državni grb stemma nazionale
državne barve colori nazionali
šport. državni prvak campione nazionale
šport. državna reprezentanca (rappresentanza) nazionale
državni uradnik, uslužbenec (impiegato) statale
državna šola scuola statale
državno podjetje azienda statale
jur. državno pravo diritto pubblico
državni udar colpo di stato
državni zbor (v Sloveniji) assemblea nazionale; (v Avstriji, Švici) consiglio nazionale; (v Nemčiji) Bundestag, dieta federale

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

dr̀žāvnī -ā -ō državni: državni grb, porez; državni izdaci, zajmovi; -a himna, služba, stipendija, cesta, željeznica, železnica; -o dobro državno posestvo; -o pravo; -o vijeće, veće = državni savjet, savet državni svet; -o prvenstvo; državni udar

dvígati dvígniti to lift (up); to raise; to pull up; (nekaj težkega) to heave, to hoist

dvígati, dvígniti denar to draw money
dvígati, dvígniti znesek to withdraw a sum; (roke, glavo) to raise, to lift, to hold up
dvígati, dvígniti roko na koga to raise oneself hand at someone; (oči) to raise, to lift
dvígati, dvígniti na rame to hoist on one's shoulders; (s škripcem, vitlom) to hoist
dvígati, dvígniti zastor to raise the curtain
dvígati, dvígniti sidro to weigh anchor, to heave anchor
dvígati, dvígniti se (dim) to rise, to go up; to ascend; to stand
zgradba, ki se dviga nad vsemi drugimi a building that overtops all the others; (teren ipd.) to rise, to slope; (oseba) to rise, to get up
dvígati, dvígniti se proti to stand up against, to revolt, to rebel against, to protest (against)
vsi so se dvignili, ko so zaigrali državno himno every one rose to his feet when the national anthem was played
dvígati, dvígniti se v zrak to soar

empréstito moški spol posojilo

empréstito del Estado, empréstito público državno posojilo
empréstito forzado prisilno posojilo
empréstito de guerra vojno posojilo
contraer (hacer) un empréstito najeti posojilo

emprunt [ɑ̃prœ̃] masculin posojilo; posojeni denar

d'emprunt izposojen; nepravi, navidezen
emprunt forcé, sans intérêts, à court terme prisilno, brezobrestno, kratkoročno posojilo
emprunt gouvernemental, national, d'Etat državno posojilo
amortissement masculin d'un emprunt amortizacija posojila
émission féminin d'un emprunt emisija posojila
intérêts masculin pluriel sur emprunt obresti na posojilo
mot masculin d'emprunt izposojena beseda, izposojenka
nom masculin d'emprunt privzeto ime, psevdonim
remboursement masculin d'emprunt vračanje posojila
accorder, émettre un emprunt odobriti, razpisati posojilo
contracter, faire un emprunt najeti, vzeti posojilo
faire l'emprunt de quelque chose izposoditi si kaj
négocier un emprunt posredovati, izposlovati posojilo
rembourser, restituer un emprunt vrniti posojilo
souscrire à un emprunt podpisati posojilo
surpasser la souscription d'un emprunt preseči vpis posojila
vivre d'emprunt živeti od posojil; figuré krasiti se s tujim perjem

équipe [ekip] féminin skupina delavcev; sport moštvo, ekipa; minéralogie, mines posad, izmena

équipe de cambrioleurs tolpa vlomilcev
équipe de choc udarna četa
équipe de football nogometno moštvo
équipe d'incendie gasilsko moštvo
équipe de jour, de nuit dnevni, nočni posad
équipe nationale državno, reprezentančno moštvo
équipe de sauvetage reševalno moštvo ali ekipa