Franja

drénov (-a -o) adj. bot. di corniolo:
pren. biti drenove volje essere di cattivo umore
pren. držati ko drenov klin essere assolutamente sicuro, irrevocabile

drvéno adv.
drveno se držati starsene impalato

držeč [é] (-a, -e) ➞ → držati; haltend
držeč se anhaftend

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvign|iti (-em) dvig(ov)ati

1. kvišku, s tal: heben; s tal: aufheben, aufnehmen; v višino: hochheben, emporheben, iz česa: herausheben, stran od sebe: hinaufheben; večjo težo: hieven, hochhieven, wuchten, kot dvigalec uteži: hochstemmen, stemmen; (dvigniti in držati kvišku) hochhalten, emporhalten

2. denar s knjižice, računa: abheben, beheben

3. dohodke, plačila ipd.: aufbessern, erhöhen; cene: erhöhen

4. letalstvo kolesa: einziehen

5. na koze, podstavek: hochbocken, aufbocken; lopute ipd.: hochklappen; z dna vode pri potapljanju: ertauchen; prah: aufwirbeln, hochwirbeln
dvigniti pogled aufschauen, aufblicken (od von)
pomorstvo dvigniti sidro den Anker lichten, abankern

6. barvo, opleske, plasti: zum Abplatzen bringen

7. stavbe: aufstocken

8. lovstvo divjad: aufstören, aufjagen

9.
dvigniti vrednost česa (etwas) aufwerten
|
figurativno dvigniti dosti prahu viel Staub aufwirbeln/aufwerfen
dvigniti roke resignieren, den ganzen Kram hinwerfen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, aufgeben, es gut sein lassen

evidenc|a [é] ženski spol (-e …) die Evidenz, česa: die Evidenthaltung (von); die Erfassung; das Register; der Nachweis, v obliki knjige: das Nachweisbuch
blagovna evidenca der [Materialfluß] Materialfluss
evidenca voženj der Fahrtennachweis
evidenca občanov das Melderegister
zakon o evidenci nastanitve občanov das Meldegesetz
držati/imeti v evidenci evident halten, (voditi knjige) Buch führen

fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers

posušena fíga dried fig
venec fíg a string of figs
konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
moramo fígo držati! touch wood!
fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
fígo ti je mar! a lot you care!

fíga (botanika) figue ženski spol

brigati se za vsako figo s'occuper (ali se mêler) de tout, popularno fourrer son nez partout
figo držati za koga penser à quelqu'un (pour qu'il réussisse); (ironično) faire brûler un cierge pour quelqu'un
figa mož lâche moški spol, couard moški spol, poltron moški spol; pogovorno dégonflard moški spol

fíga (-e) f

1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi

2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro

fíga higo m

posušena figa higo paso; higo seco
ni fige vredno no vale un higo
biti figa mož faltar a la palabra
to mi je figo mar (fam) (a mí) me importa un higo; no se me da un higo
držati fige za koga (fig) cruzar los dedos para alg
pokazati figo komu dar la higa a alg

fórma (-e) f

1. (oblika, videz) forma:
okrogla, ovalna, pravokotna forma forma circolare, ovale, rettangolare
pravilna, nepravilna forma forma regolare, irregolare
pisna, ustna forma forma scritta, orale

2. (način, kako je kaj povedano v umetniškem delu) forma:
mojster v formi maestro della forma
izbrušena, izdelana forma forma elegante, perfetta
muz. ciklična forma forma ciclica

3. (predpisan način v občevanju) forme:
držati se forme rispettare, osservare le forme, agire con le debite forme

4. (formalnost) formalità:
samo zaradi forme per pura formalità, proforma

5. šport. forma:
biti v (odlični) formi essere in (ottima) forma
ne biti v formi essere fuori forma, giù di forma, in cattiva forma

6. filoz., lingv., tisk. forma

7. teh. (kalup) forma; biol. forma, specie, tipo;
glinena forma forma di argilla
kovinska forma conchiglia

frónta (-e) f

1. voj. fronte:
držati, prebiti, utrditi fronto tenere, sfondare, consolidare il fronte

2. (skupnost strank) fronte:
demokratična, nacionalna fronta fronte democratico, nazionale
ljudska fronta fronte popolare
hist. Osvobodilna fronta Fronte di Liberazione

3. (prednja stran, pročelje) fronte

4. meteor. fronte:
hladna, topla fronta fronte freddo, caldo
pren. boriti se na dveh frontah battersi su due fronti
premagati koga na celi fronti sbaragliare su tutti i fronti
gled. odrska fronta quinte
hist. druga fronta secondo fronte
soška fronta (v 1. svetovni vojni) fronte isontino

gob|ec [ó] moški spol (-ca …) das Maul (tudi figurativno); pri srnah ipd. der Äser, das Geäse; pri psih ipd. die Schnauze (pasji Hundeschnauze); figurativno die Fresse, die Klappe
hud/velik gobec figurativno ein lockeres Mundwerk
lažniv gobec das Lügenmaul
nesramen gobec das Schandmaul, ein loses Maul
zlobni gobi množina böse Mäuler
držati gobec die Klappe halten, das Maul halten (drži gobec! : halt's Maul!, halt die Klappe!)
imeti poln gobec das Maul vollnehmen
mahniti na gobec (jemandem) eins aufs Maul geben, (jemandem) die Fresse polieren
na široko odpreti gobec den Rachen weit aufreißen
vreči v gobec in den Rachen werfen
zamašiti gobec komu (jemandem) übers Maul fahren, (jemandem) das Maul stopfen

góbec (-bca) m

1. (pri živali) muso, bocca

2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

3. pog. maldicente, malalingua

4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

gŕbasto adv.
držati se grbasto andare curvo, ingobbito

grdó adv.

1.
grdo gledati guardare bieco, di traverso
grdo narediti, fare male sbagliare
grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
grdo se ušteti sbagliare di grosso

2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
lagati, da je grdo mentire spudoratamente

gúba (-e) f

1. piega (del vestito)

2. ruga, grinza (della pelle)

3. ekst. piega; piega delle corde vocali; geol. falda tettonica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati odejo v dve gube piegare la coperta in due
držati se v dve gube essere piegato, curvato in due
lesti v dve gubi diventare sempre più curvo

hrab|er (-ra, -ro) tapfer
hraber kot lev mit Löwenmut
hrabro se držati sich tapfer halten

hudó adv.

1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti