Franja

starójko m ljubk. pri poroki druga priča

staròsvat m pri poroki druga priča, stari svat

stratifié, e [stratifje] adjectif razporejen v plasteh, druga vrh druge; slojevit, plastast, plastnat

montagnes féminin pluriel stratifiées slojevito gorovje

swing shift [swíŋšift] samostalnik
druga delovna izmena (od 16. do 24. ure)

tȉtrati -ām
I.
1. tresti se, nihati, vibrirati: kad god titra neko tijelo, nastaje zvuk
2. ekspr. igrati: osmijeh, osmeh mu je titrao na tvrdom licu
3. plapolati: plamen titra
II. titrati se
1. dva kamenčka, dve jabolki ali kaka druga predmeta metati kvišku in ju izmenoma prestrezati v roke: djevojke se titraju jabukama
2. ekspr. poigravati se, šale uganjati s kom, norčevati se iz koga: ja je uvredio, titrao se s njom kao sa svakom iz sela
3. tresti se: njeno telo se titralo i brektalo u samom odelu

vērso² m hrbtna stran; druga stran, plat (kovanca, medalje)

V.l. kraticavaria lezione druga varianta, različica

Wahlheimat, die, druga (nova) domovina, domovanje

Y, y [wái] množina Y's, Ys, y's, ys [wáiz] samostalnik

1. samostalnik
(črka) Y, y
matematika druga neznanka; ordinata (v koordinatnem sistemu); predmet v obliki črke Y; viličast cevni priključek

a capital (large) Y veliki Y
a little (small) y mali y
y-gun vrsta topa za izstrelitev globinskih bomb proti podmornicam; (= y-track) viličast železniški tir

2. pridevnik
petindvajseti; ki ima obliko črke Y, viličast

ZDF (= Zweites Deutsches Fernsehen) druga mreža nemške televizije

Zweitdruck, der, druga (nespremenjena) izdaja

бельэтаж m prvo (glavno) nadstropje; (v gledališču): druga vrsta lož

втора f (glasb.) drugi glas, druga violina

второе druga jed;
вторая (mat.) polovica, drugi del;
до вторых петухов zelo dolgo (po polnoči);
второе число drugega v mesecu

подсев dodatna setev, druga setev

судок m namizni nastavek s posodicami za poper, sol, olje in kis; druga na drugo zložene skledice za prenašanje hrane

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

adoption [-psjɔ̃] féminin posvojitev otroka, posinovljenje, pohčerenje; sprejetje, usvojitev

adoption du budget, d'un projet de loi sprejetje proračuna, zakonskega načrta
d'adoption adoptiran, za svoje priznan
la France est devenue sa patrie d'adoption Francija mu je postala druga domovina

adoptivo adoptiven

hijo adoptivo rejenec; fig častni meščan
padre adoptivo krušni oče, rednik
Yugoeslavia es su patria adoptiva Jugoslavija je njegova druga domovina

adottivo agg. (f -va) posvojen, posinovljen; posvojena, pohčerjena; adoptiven:
padre adottivo adoptivni oče
paese adottivo druga domovina