Franja

Zadetki iskanja

  • prăjínă -i f palica, prekla, kol; drog
  • pr̂lj pŕlja m
    1. na enem koncu ošiljen drog
    2. ošiljen kol, drog, ki se zabada v zemljo pri sajenju ali presajanju rastlin: seljak s kojim sam razgovarao, ne zna šta je plug nego prlj
  • Reck, das, Sport drog
  • riel moški spol (kovinski) drog; tračnica železniške proge
  • rod1 [rɔd] samostalnik
    šiba, prot, sveženj protja; bič; palica, prekla, drog; šiba strahovalka (leskovka)
    figurativno telesna kazen (šibanje)
    figurativno knuta, tiranija; žezlo, maršalska palica; drog za merjenje, dolgostna mera (okrog 5 m)
    ameriško, sleng pištola, revolver

    divining rod, rod of divination bajalica
    fishing rod ribiška palica, ribnica
    lightning-rod strelovod
    to fish with the rod and line loviti ribe (ribariti) z ribiško palico
    to give s.o. the rod kaznovati koga s šibo
    to have a rod in pickle for s.o. imeti pripravljeno leskovo šibo v olju za koga (za kaznovanje), imeti pripravljeno maščevanje
    to kiss the rod brez ugovora, ponižno sprejeti kazen
    to make a rod for one's own back figurativno sam sebi jamo (iz)kopati, sam riniti v nesrečo (si nakopati težave, nevšečnosti)
    spare the rod and spoil the child kdor ljubi, kaznuje; šiba novo mašo poje
  • rȍzga ž
    1. rozga
    2. natič
    3. kol, drog
  • sbarra f

    1. pregrada; drog:
    le sbarre del passaggio a livello pregrade železniškega prehoda
    essere dietro le sbarre pren. biti zaprt, v zaporu

    2. pregrada (v sodni dvorani):
    alla sbarra na sodišču
    mettere qcn., qcs. alla sbarra pren. koga, kaj ostro napasti, kritizirati

    3. ekst. drog, palica:
    la sbarra del timone navt. krmilni drog

    4. šport drog (orodna telovadba); ročaj (dviganje uteži)
  • Schaft, der, (-/e/s, Schäfte) držaj; roč, ročaj; Technik Metallurgie ročica; bei Schrauben, Schlüsseln, Pflanzenkunde steblo; Forstwesen, Technik, bei Masten, Kelchen: deblo; bei der Fahne: drog; beim Gewehr: kopito; in der Weberei: list; Baukunst, Architektur bei Säulen: trup; Tierkunde bei Vogelfedern: rebrce; bei Stiefeln: golenica; bei Schuhen: gornji del; Anatomie bei Knochen: glavnina, diafiza; beim Penis: glavnina, steblo; bei Pfeilen: glavni del
  • Schleppstange, die, drog (za vleko vozil)
  • Spannreck, das, Sport drog
  • Spier(e), die, [Schiffahrt] Schifffahrt drog; Technik bei Seilbahnen: oporni steber
  • sprangatura f

    1. zagraditev, zadelava (z drogom, prečko)

    2. drog, prečka, prečni tram
  • staff1 množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
    palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
    figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
    glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

    at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
    the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
    the staff of his old age opora v njegovi starosti
    Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
    pastoral staff škofovska palica
    quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje
  • staggio m (pl. -gi)

    1. podporna letev; letvenica

    2. šport drog
  • stake1 [stéik] samostalnik
    kol, drog; oporni kol; mučilni kol; mejni kol (steber); majhno nakovalo
    šport drog kot zapreka (za preskakovanje pri konjskih dirkah)

    the stake figurativno grmada, smrt na grmadi
    to condemn to the stake obsoditi na smrt na grmadi
    to die (to perish) at the stake umreti na grmadi
    to pull up stakes ameriško, sleng iti proč, odseliti se
    to be sent to the stake biti obsojen ali sežgan na grmadi
    to suffer at the stake biti sežgan na grmadi
  • Stake, die, (-, -n) drog; bei Körben: ogrodna palica
  • Staken, der, (-s, -) drog
  • stâlp -i n drog, steber
  • stanchion [stá:nšən]

    1. samostalnik
    opornik, steber; drog; (železen) drog v oknu; podboj; ročica pri vozu

    2. prehodni glagol
    podpreti z opornikom, ojačiti; privezati (žival) k drogu itd.
  • stanga f

    1. prečnik, drog; oje (pluga, voza)

    2. pren. pog. suhica, prekla

    3. pren. toskansko beda, revščina:
    ridursi alla stanga pasti v revščino