Franja

native¹ [néitiv] pridevnik (natively prislov)
rojsten; domač, domačinski, domovinski; prirojen; izviren, prvoten; naraven (to komu)
čist (kovina)

native country domovina
native gold čisto zlato
native place rojstni kraj
native quarter domačinska četrt
to go native živeti kakor domorodci (belec)
the native sense of a word izviren pomen besede

native-born [néitivbɔ́:n] pridevnik
domač, doma rojen

nativo prirojen, roden, domač, naraven; čist (zlato)

idioma nativo, lengua nativa materni jezik
inglés nativo rojen Anglež
suelo nativo domača zemlja

nazionale

A) agg.

1. nacionalen, naroden; državen:
lingua nazionale nacionalni jezik
festa nazionale državni praznik
inno nazionale državna himna
bandiera nazionale državna zastava

2. ekon., polit. naroden; domač:
economia nazionale nacionalna ekonomija; domače gospodarstvo
prodotti nazionali domači izdelki

B) f

1. šport državna reprezentanca

2. (znamka italijanskih cigaret) ○

nostrale agg. naš, domač:
alla nostrale po naše

nostrano agg. naš, domač:
alla nostrana po naše

nostrās -ātis (noster) iz naše dežele, tuzemski, našega naroda, domač: nostratia arma Ca. ap. Prisc., nostrates philosophi Ci., nostratia verba Ci., n. cunila Col., n. gallinae Col., pro peregrina voce nostratem requirendam Suet., nummus Gell.; subst. nostrātēs -ium, m naši, naši rojaki, domačini: Plin. idr.

Opomba: Prvotna obl. nostrātis -e: si quis nostratis sapiens Cassius Hemina ap. Prisc.

ortsansässig Bevölkerung: domač, prebivajoč v kraju; Schneiderin usw.: tamkajšnji, lokalni

paternus 3 (pater)

1. očetov, od očeta podedovan: Sen. rh., Sen. ph. idr., paternus maternusque sanguis Ci., p. hospitium C., solium, horti, bona Ci., pulsum regnis paternis cedere V., odium paternum erga Romanos N. od očeta podedovano, pa tudi = sovraštvo do očeta: O., p. avus H., Plin. iun. po očetu, iniuria Ter. očetu storjena (prizadejana); o živalih: paternam formam referre Col.

2. domovinski, domač: terra O., flumen H.

patriōticus 3 (patria; prim. gr. πατρίτης) domač, domovinski: possesiones Cass., responsio Cass. v materinščini; subst. patriōticus -i, m rojak: Ven.

patrius 3, adv. -ē: Q. (pater)

1. očeten, očetov(ski): Ter., sepulcrum Ci., animus in liberos Ci., amor V., metus O.; occ. očeten, po očetu (roditeljih, prednikih) podedovan, od očeta (roditeljev, prednikov) izvirajoč, prihajajoč: Ter., S., H., T., Sil., Val. Fl. idr., res Ci., mos Ci., O., dolor pedum Plin. iun. v družini, družinska, casus Gell. roditelja izražajoč sklon, rodilnik, genetiv.

2. domač, domovinski: dii Ci., Tib., mos Ci., mores H., ritus, sermo Ci., H., cultūs V. običajne; subst.
a) patria -ae, f (sc. terra, urbs) domovina, očetnjáva, očína, rodno mesto, domovališče, (pre)bivališče, dom: Enn., O. idr., patriam recuperare L., patriam obsidere N., crematā patriā L., patria communis est parens omnium nostrum Ci., patria maior (= gr. μητρόπολις) Cu. materinsko (matično) mesto (naspr. colonia); preg.: patria est, ubicumque est bene Pac. ap. Ci.
b) patrium -iī, n (sc. nomen) = patronymicum: Q.

Opomba: Star. gen. patriai: Lucr.

pìtom -a -o
1. krotek, domač: pitom kao jagnje; -i zec, golub
2. plemenit: -o voće; -a ruža
3. rodoviten: -a zemlja

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

privato

A) agg. zaseben, privaten; nejaven; domač, zaupen:
diritto privato pravo privatno pravo
faccende private domače zadeve
in via privata, in forma privata privatno, zasebno

B) (f -ta)

1. zasebnik, zasebnica, privatnik, privatnica

2. posameznik, posameznica

C) m zasebno, privatno; osebno

régnicole [renjikɔl] adjectif rojen v deželi, domač; masculin, féminin domačin, -nka

Français masculin régnicole rojen Francoz

resident [rézidənt]

1. samostalnik
prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja

Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident

2. pridevnik
stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)

resident population stalno prebivalstvo
a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati

ruspante agg.

1. domač, ki se pase na dvorišču (piščanec)

2. ekst. naraven, pristen

selbstgebacken, selbst gebacken Brot, Gebäck usw.: domač, doma pečen

selbstgebraut, selbst gebraut domač, doma narejen

selbstgemacht, selbst gemacht domač, doma narejen