Franja

virare

A) v. tr. (pres. viro) zavrteti; obrniti, obračati

B) v. intr.

1. navt. obrniti kurz

2. aero obrniti se (v desno, v levo)

3. napraviti obrat (pri plavanju); šalj. obrniti hrbet

4. kem. spremeniti, spreminjati barvo

5. foto niansirati, dobivati barvne odtenke; tonirati

zahnen dobivati zobe

zaslužívati -slùžujēm zaslužiti, dobivati kot zaslužek: koliko zaslužuješ mjesečno

zúbiti zȗbīm
1. piliti zobe, zobce
2. zobčati, delati zobce na orodju
3. branati, vlačiti: zubiti njivu
4. zobiti se, dobivati zobe: dijete zubi

вшиветь dobivati uši, postajati ušiv

краситься barvati se, biti obarvan; dobivati barvo; puščati barvo; barvati si (lase, ustnice)

лысеть plešo dobivati

наигрывать, наиграть (za)igrati; z igranjem (na karte, instrument) dobivati, priigrati; poigravati (na godalu); (za)igrati za snemanje

плешиветь plešiveti, plešo dobivati, plešast postajati

прыщаветь dobivati mozolje

пушиться biti puhast; dobivati puh

трескаться, треснуть pokati, počiti, razpoko dobivati, razpokati se

храбреть postajati hraber, pogum dobivati

adepte [adɛpt] masculin pristaš (verske sekte, stranke), privrženec; alkimist

les adeptes de la poésie moderne privrženci moderne poezije
faire des adeptes pridobiti si, dobivati privržence

allocation [-sjɔ̃] féminin doklada, podpora, dodatek

allocation de chômage podpora za brezposelne
allocation d'études študijska podpora
allocation pour frais de représentation reprezentacijska doklada
allocations familiales družinska, otroška doklada
allocation journalière dnevnica
allocation en nature deputat, prejemek v naravi poleg redne plače
allocation de nuit doklada za nočno delo
allocation-vieillesse starostna podpora
allocation de logement stanovanjska doklada
toucher des allocations dobivati doklade

allowance¹ [əláuəns] samostalnik
dovoljenje; dopustitev, privolitev, odobritev; dohodek, renta, plača, denar za male potrebe, podpora; obrok hrane
tehnično toleranca; odškodnina, popust, odbitek; doklada

at no allowance neomejeno
to be put on short allowance dobivati pičlo hrano; podražiti življenje
child allowance otroška doklada
daily allowance dnevnica
family (ali dependents') allowance družinska doklada
pocket allowance denar za drobne potrebe
to put upon allowance racionirati; medicina predpisati dieto

appariō -ere (ad in parĕre) k čemu pridobi(va)ti: spatium Lucr. večji prostor dobivati.

appointements [-tmɑ̃] masculin pluriel plača, prejemki (uradnika)

appointements mensuels, insuffisants mesečna, nezadostna plača
appointements minimal minimalna plača
être aux appointements dobivati plačo (de od)
toucher ses appointements preje(ma)ti svojo plačo, svoje prejemke

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

brezpôseln unemployed; workless, out of work, out of employment; ZDA jobless

brezpôselni pl the unemployed, the out-of-works
podpora za brezpôselne dole; unemployment benefit
postati brezpôseln to be thrown out of work
dobivati podporo za brezpôselne VB to be on the dole, to draw the dole; to draw unemployment benefit (ali unemployment compensation)