Franja

prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
dobesedno prevesti tradurre alla lettera
prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
prevajati nazaj ritradurre
prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

2. ekst. tradurre, trasformare:
prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

4. jur. prevesti riconoscere, attribuire

prevêsti (knjigo) to translate; to make a version; to render (v into)

dobesedno prevêsti to translate literally (ali word for word); (prepeljati) to convey (over); to transfer; to transport, to carry over; to lead (ali to take, to conduct) over (ali across) to the other side
prevedel je knjigo iz slovenščine v italijanščino he translated the book from Slovene (ali Slovenian) into Italian
napačno prevêsti to mistranslate

prō-pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k prōpellere)

1. odbi(ja)ti, odpoditi, zapoditi, nazaj zagnati (zaganjati), nazaj pognati (poganjati), udržati, zadržati, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Varr., Col. idr., hostem C., populum ab ingressione fori Ci.; abs.: ibi resistere ac propulsare S. tam se je ustavljal in branil (dobesedno: odbijal sc. napad).

2. metaf. odvrniti (odvračati): Ter., Varr. fr. idr., bellum nobis illatum Cu., tantum bellum privatis consiliis Ci., bellum a moenibus L., frigus Ci., famem Ci., Cu., iniurias illatas C., contumeliam, iniuriam, metum Ci., periculum (naspr. inferre) L., Ci. odbiti nevarnost, uiti nevarnosti.

razgrábiti (-im) | razgrábljati (-am) perf., imperf.

1. rastrellare, spargere col rastrello

2. eliminare, spianare, livellare

3. pren. andare a ruba:
uvožene artikle so kupci dobesedno razgrabili gli articoli importati sono andati letteralmente a ruba

4. pren. gettarsi avidamente su; dividersi le spoglie:
ko je umrl, so številni dediči premoženje razgrabili alla sua morte i numerosi eredi si divisero il patrimonio

red-integrō -āre -āvī -ātum (red in integrāre)

1. zopet (spet) dopolniti (dopolnjevati), zopet (spet) popolniti (popolnjevati): deminutas copias C.

2. ponoviti (ponavljati), (zopet, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (spet) okrepiti (okrepljevati), zopet (spet) podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), zopet (spet) utrditi (utrjevati), zopet (spet) očvrstiti, zopet (spet) učvrstiti (učvrščati), docela popraviti, zopet (spet) vzbuditi (vzbujati), zopet (spet) vzpostaviti (vzpostavljati), zopet (spet) osvežiti (osveževati): Varr., Plin., Sen. ph., bellum alicui Brutus ap. Ci. ep., proelium C. idr., bellum L., invidiam in aliquem L., redintegrata est in aliquem invidia L., redintegrata est omnibus memoria alicuius rei L., memoriam L., Ci., vires, spem, animum militum C., verbum Corn. ponoviti, orationem Corn. dobesedno ponoviti (ponavljati) (naspr. renovare povsem nanovo izdelati), luctum, iras L., animum legentium T. zanimanje bralcev.

rēndere^*

A) v. tr. (pres. rēndo)

1. vrniti, vračati:
bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
rendere conto obrazložiti
rendersi conto di qcs. zavedati se česa
rendere grazie zahvaliti se
rendere lode pohvaliti
rendere omaggio, onore pokloniti se
rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
rendere testimonianza pričati

2. prinesti, donašati; biti donosen:
un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
rendere parola per parola dobesedno prevajati
rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

4. narediti, napraviti:
la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
rendere schiavo zasužnjti

5. dihniti:
rendere l'ultimo respiro izdihniti

B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

1. izpasti, izkazati se:
rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

2. pokazati se, postati, postajati:
l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

rigore m

1. knjižno ostrost, ostrina

2. med. krč

3. ostrost, strogost:
mitigare il rigore di una condanna omiliti strogo kazen
di rigore strogo predpisan

4. voj. zaporna kazen

5. šport kazenski strel, enajstmetrovka

6. natančnost, doslednost:
a rigor di logica logično, po logiki
a rigor di termini dobesedno vzeto

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

scream² [skri:m] neprehodni glagol
vpiti, krikniti, (za)kričati; vriskati, vrisniti; vreščati; do solz se smejati, zvijati se od (smeha); (o vetru itd.) zavijati, besneti, hrumeti, tuliti; histerično govoriti ali pisati
prehodni glagol
krikniti (kaj) (večinoma scream out)
zakričati, s krikom (koga) poklicati

to scream an alarm dvigniti, trobiti alarm
to scream o.s. hoarse ohripeti od vpitja (kričanja)
to scream out a curse zakričati kletev, glasno zakleti
to scream with laughter tuliti od smeha
he made us scream with laughter do solz smo se mu smejali (nas je spravil v smeh)
we simply screamed with laughter dobesedno zvijali smo se od smeha

serrer [sɛre] verbe transitif stisniti, stiskati; tiščati; pritiskati; zapreti, shraniti; zadrgniti, pritegniti; stesniti, zožiti; priviti (vijak); pričvrstiti, pritrditi, privezati; iti ali peljati tik (la muraille ob zidu)

se serrer stisniti se (contre k)
serrer quelqu'un dans ses bras, contre son cœur stisniti koga k sebi
serrer dans strpati v
serrer le frein pritegniti zavoro
serrer le foin spraviti, shraniti seno pod streho
serrer son jeu previdno igrati, oprezno ravnati
serrer la main à quelqu'un stisniti komu roko
serrer les rangs strniti vrste
serrer les poings stisniti pesti
serrer la vis, les pouces à quelqu'un (figuré) strogo s kom ravnati
serrer sa ceinture d'un cran stisniti pas za eno luknjo
serrer (sur) sa droite (avto) voziti skrajno po desni strani
les chaussures me serrent les pieds čevlji me tišče
serrer de près quelqu'un biti komu za petami, figuré ugnati koga
serrer une femme de près zelo dvoriti kaki ženski
serrer de près un texte dobesedno prevesti besedilo
serrer de près un problème pazljivo analizirati, študirati problem
serrez-vous pour nous faire de la place stisnite se skupaj, da nam naredite prostor
se serrer les coudes pomagati si medsebojno
se serrer la ceinture (familier, figuré) zadrgniti si pas

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

têpsti (têpem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, bastonare:
tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

2. pren. colpire; accanirsi contro:
tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, accapigliarsi

2. pren. battersi, combattere, lottare:
tepsti se na fronti combattere sul fronte
tepsti se za pravico battersi per la giustizia

3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
te barve se tepejo i colori stonano

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

tērmine² m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
un termine poco usato malo rabljena beseda
a rigor di termini dobesedno vzeto
in altri termini z drugimi besedami
senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
moderare i termini ublažiti ton pogovora

testuale agg.

1. teksten:
critica testuale jezik tekstna kritika
linguistica testuale jezik tekstna lingvistika

2. dobeseden:
questo sono le sue testuali parole to so dobesedno njegove besede

tradurre^*

A) v. tr. (pres. traduco)

1. prevesti, prevajati:
tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
tradurre alla lettera dobesedno prevesti
tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)

2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče

B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se

translate [trænsléit] prehodni glagol
prevesti, prevajati; prenesti; tolmačiti, interpretirati
tehnično predelati, spremeniti, pretvoriti; dešifrirati, naprej poslati (telegram)
cerkev premestiti
zastarelo prevzeti, zamakniti
sleng skrpati, zmašiti skupaj kaj iz starega materiala

to translate Cankar into English prevesti Cankarja v angleščino
to translate from the French prevesti iz francoščine
to translate from German into English prevesti iz nemščine v angleščino
to translate from word to word dobesedno prevesti
to translate ideas into actions spremeniti ideje v dejanja
kindly translate! prosim, razložite jasno, kar mislite!
do not translate my hesitation as ill-will ne tolmačite si mojega oklevanja kot neprijaznost
to translate into film adaptirati za film
neprehodni glagol
biti primeren za prevajanje

this books translates well ta knjiga se da lepo prevajati

vērbo m

1. beseda:
verbo a verbo dobesedno
non aggiungere, non dire, non profferire verbo ne črhniti besedice, molčati

2. relig. Beseda, Logos, Sin Božji

3. jezik glagol:
verbo transitivo, intransitivo prehodni, neprehodni glagol