Franja

учи́нок (вчи́нок) -нку ч., dejánje -a s., ravnánje -a s.

abuse¹ [əbjú:s] samostalnik
zloraba; zmerjanje, psovanje; sramotitev, žalitev, žaljivo dejanje; obrekovanje

crying abuse surova zloraba
to heap abuse upon s.o. sramotiti koga

Affekthandlung, die, dejanje v afektu

amitié [amitje] féminin prijateljstvo, prijateljsko dejanje, prijaznost, ljubeznivost; privrženost, navezanost (živali)

faites-moi l'amitié de ... bodite tako ljubeznivi in ...
faites-lui toutes mes amitiés lepo ga pozdravite v mojem imenu
il m'a fait mille amitiés bil je zelo dober z mano
faites-nous l'amitié de venir dîner à la maison izkažite mi prijateljsko uslugo in pridite k nam na večerjo
se lier d'amitié avec quelqu'un skleniti s kom prijateljstvo
prendre quelqu'un en amitié se prendre d'amitié pour quelqu'un spoprijateljiti se s kom

Amtshandlung, die, uradno dejanje

animaleria f redko neumno dejanje; neumnost

à-propos [aprɔpo] masculin beseda ali dejanje na pravem mestu, umestnost; adverbe ravno prav; ker ravno o tem govorimo; hotel sem reči; da ne pozabim; prišlo mi je na misel

esprit masculin d'à-propos prisebnost, odrezavost
faire preuve d'à-propos biti priseben
manquer d'à-propos biti neprimeren, neumesten, (oseba) biti netakten
répondre avec à-propos odrezavo odgovoriti

argado moški spol zvijačno dejanje

artificium -iī, n (artifex)

1. spretnost, ročnost, izurjenost, pri čem rabljena umetnost: gubernatoris C., comicum Ci. umetnost komika, quod medici nihil praeter artificium... praestare debent Ci., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant, abducit omnes Ci., simulacrum Dianae singulari opere artificioque perfectum Ci., haec omnia... summo artificio facta Ci. kaj umetniške dovršenosti, art. callidum Ci. domiselna umetnost, vis artificii Ci. umetelna spretnost.

2. met.
a) umetniško delo, umetnina, umotvor: haec opera atque artificia, signa, tabulae pictae Graecos homines nimio opere delectant Ci., ut intellegatis... artificii cupidum, non argenti fuisse Ci., quae certis signis artificii notata sunt Corn.
b) umetniška vrednost: signa pulcherrima quattuor, summo artificio, summa nobilitate Ci.
c) (v slabem pomenu) umetniški prijem, umetelno dejanje, prevara, spletka: id, quod contra me locutus es, artificio quodam es consecutus Ci., non solum ingenio opus est, verum etiam artificio quodam singulari Ci., art. accusatorium, simulationis, proprium palaestrae Ci., non virtute vicisse Romanos, sed artificio quodam C., quorum artificiis effectum est, ut res publica in hunc statum perveniret C. in Ci. ep., rebus, non artificiis philosophus Sen. ph.

3.
a) umetna obrt, obrt, rokodelstvo, umet(el)nost: tenue et leve Ci., habent opinionem... Minervam operum atque artificiorum initia tradere C. rokodelstva in umetnosti, artificium obliviscatur et studium deponat Ci., art. ancillare Ci. opravilo dekel, piscatorium Lact.
b) met. vsebina pravil, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost, sestav, teorija, nauk o umetnosti: non esse eloquentiam ex artificio, sed artificium ex eloquentia natum Ci., componere artificium de iure civili Ci., art. praeceptorum Corn., memoriae Corn. mnemonika = umetnost pomnjenja.

assassination [əsəsinéišən] samostalnik
umor; atentat; teroristično dejanje

audācia -ae, f (audāx)

1. v slabem pomenu = (pre)drznost, blazna smelost, nesramnost: vincit pudorem libido, timorem audacia Ci., Antonii scelus audaciaque Ci. zločinska drznost, tantum esse in homine sceleris, audaciae, crudelitatis numquam putavi Ci., vir summā audaciā, summae audaciae homo Ci., ad omnem licentiam audaciamque procedere T.; z gen.: audacia ingrediendi flumen L.

2. occ. v dobrem pomenu = drznost, smelost, srčnost, pogum: licentia... vel potius audacia Ci., duabus his artibus, audacia in bello, ubi pax evenerat, aequitate seque remque publicam curabant S., maiores nostri neque consilii neque audaciae egere S., semper in proelio eis maxumum est periculum, qui maxume timent: audacia pro muro habetur S., mirabundi, unde tanta audacia... victis ac fugatis L., quod si deficiant vires, audacia certe laus erit Pr., si verbis audacia detur O. smelost izraza, unam in audacia spem salutis T., vitare audaciam in translationibus Suet.

3. met. drzno, smelo dejanje: animos... Samnitibus non infelix audacia auxit L., desperatione saltem in audaciam accingeretur T.; pogosteje pl. = (pre)drzna dejanja, poskusi, predrznosti: non humanae ac tolerandae audaciae Ci., formam vitae iniit, quam postea celebrem... audaciae hominum fecerunt T.

ausus -ūs, m (audēre) drzno dejanje, početje, podjetje: Auct. b. Alx., Val. Max., Val. Fl., Petr., Aug., Cod. Th., Cod. I.

automatism [ɔ:tɔ́mətizəm] samostalnik
avtomatičnost, podzavestno dejanje

azzardo m naključje, tveganje, tvegano dejanje, početje:
sfidare l'azzardo, esporsi all'azzardo tvegati
uscire con questo freddo è un azzardo v takem mrazu je tvegano hoditi ven
giochi d'azzardo hazardne igre, igre na srečo

bèščāšće s, bèščašće s, bȅščāst ž brezčastje, nečastno dejanje

bêtise [bɛtiz] féminin neumnost, bedarija, nesmisel; nepremišljeno dejanje; figuré malenkost, otročarija

s'amuser à des bêtises zabavati se z otročarijami
se brouiller pour une bêtise skregati se za(radi) malenkost(i)

bezákonje s
1. brezpravnost
2. nezakonito dejanje

bigardía ženski spol pretvara; nagajanje, objestno dejanje

bisoñada ženski spol nepremišljeno govorjenje ali dejanje; zafrkavanje novega součenca

boomerang [bumrɑ̃g] masculin bumerang; sovražno dejanje, ki škoduje povzročitelju (dejanja)

faire boomerang (figuré) povzročiti vzvratno delovanje
revenir comme un boomerang priti nazaj kot bumerang (o sovražnem dejanju)