Franja

barbaria -ae, f, redk. soobl. barbariēs -ēī, f (barbarus) „barbarstvo“,

1.
a) inozemstvo, tujina (= kar ni niti gr. niti rim.): a quo (philosopho) non solum Graecia et Italia, sed etiam omnis barbaria commota est Ci., quid tibi barbariem gentesque ab utroque iacentes Oceano numerem? O., domitarum gentium barbaria Iust., saeva barbaries Aug.
b) occ. barbarska dežela: qua in barbaria quisquam tam crudelis tyrannus? Ci., Graecia barbariae (= Troiae) lento collisa duello H., cum Syphace, inconditae barbariae rege L.; met. barbarski narod, barbari: poëtae nomen nulla umquam barbaria violavit Ci., barbaria omnis Eutr. vsi barbari.

2.
a) duševno barbarstvo, zagovedanost, neomikanost, zarobljenost: barbaria forensis Ci., Massilia barbariae fluctibus adluitur Ci., nunc barbaria est grandis, habere nihil O.
b) nravno barbarstvo, surovost, divjost: inveteratam quandam barbariam ex Gaditanorum moribus disciplina delevit Ci., tanta barbaries (Sarmatarum), ut pacem non intellegant Fl.

barbaricus 3 (gr. βαρβαρικός)

1. barbarski, v gr. pogledu = negrški, rimski, latinski: urbes Pl., lex Pl. zakon 12 tablic; v rim. pogledu = nerimski, negrški, tuj, inozemski: supellex L., gladius Cu., arma Sen. ph.; poseb. jutrovski, trojanski, frigijski: aurum V., manus Briseidos O., astante ope barbarica Enn. ap. Ci., ope barbarica V.; nomina barbarica (= germanska) Suet.; subst. barbaricum -ī, n barbarska dežela, tujina: Eutr., Amm.

2. met. barbarski v šegah in značaju, surov, neomikan, divji: vita Cl.; pren.: silva barbarica Col. gozd z različnimi nasadi; acc. neutr. kot adv.: barbaricum gemens Sil. divje.

Bibēsia -ae, f (bibere) Bibezija, šalj. = Pivska dežela, t.j. dežela, kjer se mnogo pije: Pl., Fest.

Billiglohnland, das, dežela z nizkimi mezdami

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

Bruderland, das, pobratena dežela, bratska dežela

Bruttius (Brittius, redkeje Brūtius) 3 brutijski, britijski: ager Ca. fr., L. brutijska pokrajina, ki je segala od najbolj južnega konca Italije do turijske okolice, pox Col., Plin. brutijska smola; subst. Bruttiī (Brittiī) -ōrum, m Brutijci, Britijci, preb. brutijske pokrajine: L., Mel., Plin. idr.; sg. (kolekt.) Bruttius (Brittius) -iī, m Brutijec, Britijec: L., Sil., Fl.; pl. Bruttiī (Brittiī) pogosto met. = brutijska (britijska) dežela, Brutija: in Bruttios L., in Bruttiis Ci., L. Od tod adj. Bruttiānus (Brūtiānus) 3 brutijski: caules Plin., parmae P. F.; subst. Bruttiānī (Brūtiānī) -ōrum, m brutijski služabniki, Brutijci; rim. država jih je zasužnjila v drugi punski vojni za kazen, ker so se priključili Hanibalu; v Rimu so morali opravljati službe biričev, liktorjev, slov idr.: Ca. ap. Gell., Gell., P. F.

Bundesland, das, dežela (članica) zveze

Cafrería ženski spol dežela Kafrov; zaostala dežela

cercōps -ōpis, m (gr. κέρκωψ) repata opica: Amm. — Kot nom. propr.

1. Cercōps -ōpis, m Kerkop, pitagorovec: Ci.

2. Cercōpēs -um, m (Κέρκωπες) Kerkopi, mitično premeteno, varljivo in roparsko ljudstvo na Opičjem otoku (Πιϑηκοῦσα); Jupiter jih je spremenil v opice: O. Od tod šalj. Cercōpia -ae, f Kerkopija, Opičja dežela: Pl.

Colchus 3 kolhovski, kolhoški = z obale Črnega morja južno od Kavkaza: venena O. (po Medeji), rhombus Mart. čaroben; subst. Colchus -ī, m Kolh: Colchus loquatur an Assyrius H.; večinoma pl. Colchī -ōrum, m (Κόλχοι) Kolhi: Ci. idr., auratus aries Colchorum Poeta ap. Ci.; met. = dežela Kolhida: monstrum submisere Colchi H. — Od tod

1. gr. adj. obl. Colchis -idis in -idos, acc. sg. -idem in -ida, acc. pl. -idēs in -idas, f (Κολχίς) kolhovska: gens Val. Fl., Phasis Sen. tr., Medea Plin.; kot subst.
a) (sc. mulier) Kolhovka = Medeja: H., O., Pr., Iuv.
b) (sc. terra) Kolhida, azijska pokrajina ob vzhodni obali Črnega morja: Mel., Plin., Val. Fl.

2. adj. Colchicus 3 (Κολχικός) kolhovski: venena H., terra Plin.; subst. (v gr. obl.) Colchicon -ī, n (κολχικόν) podlesek, rastl. s strupeno koreniko: Plin.

Cryphiolathronia -ae, f (iz gr.κρύφιος in λάϑρα) Krifiolatronija, Deveta dežela, izmišljena dežela: Pl.

cuccagna f

1. deveta dežela; Indija Koromandija

2. srečno naključje; ugodna prilika; poslastica:
albero della cuccagna plezalni drog (z nagradami)

3. brezskrbno življenje; izobilje:
è finita la cuccagna! veselice je konec!

dembelàna ž, dembèlija ž (t. dembelhane) obljubljena dežela lenuhov: Dembelija je izmišljena zemlja u kojoj se tobože ništa ne radi

dreamland [drí:mlænd] samostalnik
sanjska dežela
poetično sanje

dream-world [drí:mwə:ld] samostalnik
sanjska, pravljična dežela

Drittland, das, tretja dežela

Einfuhrland, das, dežela uvoznica

Einwanderungsland, das, imigracijska dežela, priselitvena dežela